Dobrodošli!

Dobrodošli!

ITR - Inštitut za trajnostni razvoj
Pregledujete: ITR izhodišče
 
 

Stališče EU mreže za ekološko

kmetijstvo o predlogu uredbe

 

Več si preberite tukaj 

 

 

Ekokmetijstvo in ekoživila v Evropi  

Več si preberite tukaj
 
 

Skupni urbani

biodiverzitetni vrtiček

v Ljubljani

je zasajen!

 

Zgodilo se je v

četrtek, 22. maja 2014

pred Dijaškim domom Tabor

Več TUKAJ.

 

 

 

 

E-publikacija:

Zbornik seminarja

Mreže Šolskih ekovrtov

in projekta "Mind the CAP".

 

 

 

 

 

ITR in program ŠOLSKI EKOVRTOVI

je sodeloval v Štafeti semen

na sejmu Altermed v Celju.

 

V petek, 14. marca 2014, ob 13.h

 

smo bili na okrogli mizi

v Modri dvorani.

 

Več tukaj.

 

 

 

ITR na sejmu BIOFACH 2014

 

bannerSejma
 

Največji mednarodni sejem ekoloških proizvodov, ki praznuje že 25 let

je letos potekal med 12. in 15. 2.

v Nurnbergu v Nemčiji.

 

 ITR je aktivno sodeloval

na treh dogodkih.

Kje? Tukaj.

 

Več o sejmu Biofach 2014.

 

 

 

Naše aktivnosti lahko spremljate tudi

na spletnem družbenem omrežju

Facebook.

Inštitut za trajnostni razvoj

in

Inštitut za trajnostni razvoj - ITR.

 

 

 

  Program »Šolski ekovrtovi«

tudi na Facebooku

 

Pa smo ga dočakali

– naš program na Facebooku!

 

Po treh letih uspešnega delovanja imamo namreč marsikaj pokazati in deliti! Veselimo se navezovanja stikov s starimi in novimi člani Mreže Šolski ekovrtovi ter objav naših in vaših (vrtci, šole, srednje šole…) vrtnarskih dejavnosti, ki nas vedno navdajo z optimizmom in voljo do nadaljnjega dela.

Vabljeni v našo družbo – v programu in na Facebooku! 
 
 

Program "Šolski ekovrtovi"

 

 

 

Namen programa je spodbuditi ter nuditi strokovno podporo pri oblikovanju in delovanju šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in pri njihovem vključevanju v izobraževanje in vzgojo otrok.

Obiščite spletni portal "Šolski ekovrt".

 

 

NOVICE ITR

 

2013

 

Spoštovani obiskovalci sobotne EKOTRŽNICE v Ljubljani!

V času novoletnega sejma se EKOTRŽNICA od te sobote 23.11.2013 pa do 31.12.2013 v Ljubljani prestavi z redne lokacije (Pogačarjev trg) na Vodnikov trg ob spomeniku!

 

Vabljeni torej na obisk na Vodnikov trg! Se vidimo!:)

 

 

Trubarjeva zelena tržnica 2013

 

Trubarjeva zelena tržnica v Ljubljani tudi v letu 2013 ob sredah vabi na stojnice z ekoživili. Ponuja možnost nakupa pridelkov slovenskih ekoloških kmetij tudi sredi tedna. Po poletnem premoru se spet začne 4. septemba 2013.

 

Več o Trubarjevi zeleni tržnici in njenem nastanku

 

Letak 2013

  

Raziskovalni projekt Ekonomika ekoloških kmetij


Ciljni raziskovalni projekt Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji se počasi bliža koncu. Oblikujemo končne rezultate in izsledke lanskoletnega obširnega anketiranja 136 ekoloških kmetij po vsej Sloveniji. Projekt obravnava problematiko ekonomike ekološkega kmetijstva na celovit in interdisciplinaren način. Partnerji: Odd. za geografijo FF Univerze v Ljubljani, univerza v Mb (FKBV). Trajanje projekta: 2011-2013.



Semenarska uredba –

sporočilo za javnost

 

Evropska komisija je 9.5. 2013 objavila predlog uredbe semenarske uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Svoje komentarje je oddal tudi Inštitut za trajnostni razvoj. Glavne predloge si lahko pogledate v pripravljenem sporočilu za javnost tukaj.


  

2012

 

 

Trubarjeva zelena tržnica 2012

 

Trubarjevo cesto je oživila nova oprema in EKOLOŠKA tržnica!

 

V sodelovanju z društvom ProstoRož, Zvezo Biodar, ter lokalnimi prodajalnami ekoloških živil smo pripravili Trubarjevo zeleno tržnico, ki bo v l. 2012 potekala v oktobru in novembru ob sredah, 24.10., 7.11. in 14.11., ter v torek, 30.10., med 12. in 19. uro.

Vabljeni!  

Več o nastajanju in namenu tržnice.

LETAK (VABILO)

 

 

 

Predstavljamo vam pblikacijo "Varstvo podnebja na ekoloških kmetijah", ki informira o povezavi med podnebnimi spremembami in kmetijstvom ter prikazuje, kateri so nadaljnji ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ekoloških kmetijah.

 

 

Manj hrane v koš med prazniki.

Preprosti napotki za vsakogar, da bodo letošnji prazniki manj potratni 

 

 

Oglejte si dobre prakse Slovenija znižuje CO2:

http://www.slovenija-co2.si/

 

Tudi projekt "Šolski ekovrt" se je uvrstil med izbrane dobre prakse v okviru projekta Slovenija znižuje CO2!

http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/ekoloko-kmetovanje/olski-ekovrtovi

 

 

Arhiv novic 

 



 

Usposabljanje za ukrep EKOLOŠKO KMETOVANJE iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 za leto 2015 

 

Objavljen je PROGRAM letošnjih usposabljanj za ukrep ekološko kmetovanje, informacije o PRIJAVI in SPLETNA PRIJAVNICA.

Najdete jih na naslovu:

http://itr.green-smoothie.org/

 


 

Vabimo vas na prireditve s področja ekološkega kmetijstva v okviru sejma AGRA

v četrtek, 27.8.2015 (Dan ekološkega kmetijstva):

 

10:00 - 11:45                             

Strokovni posvet »Izzivi semenarstva in žlahtnjenja v ekološkem kmetijstvu«

 

12:00 - 13:15                             

Pogostitev - druženje ob enolončnici iz ekološko pridelanih dobrot s kmetij Kasaš, Rebernik, Tovornik, Hribovšek, Pleško ter Amarant.

Pogostitev bo na biodinamično-permakulturnem vrtu, ki je letošnje leto zasajen s sadikami kooperative Amarant, tako da bo možen tudi ogled nasada s spektrom sort različnih zelenjadnic iz ponudbe ekoloških semen.

 

13:30 - 15:15                             

Strokovni posvet »Kako razviti potencial slovenskih kmetij za več lokalne ekološke hrane?«

 

 

 

Ekipa Inštituta za trajnostni razvoj s soorganizatorji: Platforma za ekološko kmetijstvo, FKBV, kooperativa Amarant, Plan B za Slovenijo

 

 

Zadeva: Stališče glede predloga Evropske komisije za novo uredbo o ekološkem kmetijstvu

 

 

 

Ljubljana, 13.10.2014

 

Deležniki ekokmetijskega sektorja, kamor se uvršča tudi Inštitut za trajnostni razvoj, si prizadevamo za trajnostno rast ekoloških živil in kmetijstva po vsej Evropi. Takšen naj bi bil tudi namen predloga Komisije za izboljšano ekokmetijsko uredbo. Vendar menimo, da predlog v sedanji obliki nikakor ni ustrezen, saj ni v skladu s temi prizadevanji.

Predlagana uredba temelji na nepopolni oceni učinka in upošteva le malo priporočil, ki smo jih v ekokmetijskem sektorju v okviru IFOAM EU oblikovali v procesu priprave predloga ter jih posredovali Komisiji. Sedanji predlog bi zelo verjetno privedel do množičnega zmanjšanja ekološke pridelave v Evropi in v Sloveniji, še posebej na račun malih ekoloških kmetij in podjetij ter v manj razvitih regijah. Predlog nove uredbe ogroža sektor, ki trenutno predstavlja enega izmed redkih pozitivnih in rastočih trgov s hrano v Evropi in v Sloveniji, ter ki izpolnjuje pričakovanja potrošnikov in družbe nasploh glede varovanja in izboljšanja okolja. Glavna napaka predloga je, da ne upošteva raznolikosti razmer v vseh državah EU.

Predlog sicer vsebuje nekaj zelo dobrih elementov, vendar pa kot celota postavlja nove ovire in deležnikom ekokmetijskega sektorja nalaga še večje obremenitve, ne da bi zagotovil prave koristi. Zato predlog v sedanji obliki zavračamo, razen če ne bo doživel bistvenih sprememb.

 

Več v sporočilu za javnost TUKAJ

GSO: poletne zgode in nezgode

 

 

 

Ljubljana, 26.8.2014.

 

Problematika GSO je postala skoraj simbol za vse, kar je narobe z interesi multinacionalnih podjetij, pa tudi vlad in politikov, na katere skušajo bolj ali manj uspešno vplivati. Na ITR skušamo spremljati dogajanje in opozarjati na vse, kar gre (lahko) narobe. To poletje se (žal) ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem dela...

 

4. junija letos smo na MKO (pristojnemu uradniku in v vednost ministru) poslali vprašanje o stališču Slovenije glede predloga zakonodaje o pristojnosti držav članic pri odločanju o gojenju GSO na nacionalni ravni. Povprašali smo tudi, ali ima morda Slovenija kaka posebna stališča, da bi lahko tudi mi prek mrež evropskih okoljskih NVO nanja opozorili grško predsedstvo EU. Po več dneh še ni bilo nobenega odgovora, medtem pa so po e-listah začela krožiti sporočila o tem, da je »EU dovolila GS koruzo Monsanto« in da so krivi tudi slovenski politiki. Zato smo MKO ponovno pozvali, da odgovorijo, s pripombo, da bi od njih pričakovali boljšo komunikacijo, saj je iz alarmantnih e-sporočil zelo jasno, da so jasni odgovori države glede GSO še kako pomembni. Potem smo odgovor le prejeli, a za našo akcijo (ne glede na to, ali bi imela kaj uspeha ali ne), je bilo že prepozno, saj je Svet tačas že glasoval. Na rezultate glasovanja smo se odzvali s sporočilom za javnost, ki so ga mediji seveda opazili in komentirali, čemur je sledil še drugi odgovor MKO. V njem so poudarili, da se uradno stališče Slovenije glede GSO ni spremenilo.

 

Enak vzorec komunikacije se je ponovil le par tednov kasneje. Sredi junija je namreč dr. Martina Bavec opazila, da je iz osnutka Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki ga je Vlada RS obravnavala 13. junija letos, izginilo besedilo v zvezi z neuporabo GSO na kmetijah, ki se vključujejo v določene kmetijsko-okoljske ukrepe. Zato je na predsednico vlade Bratuškovo naslovila pismo z zahtevo po pojasnilu, kdo in zakaj je zahteval umik tega besedila. Po mesecu dni še vedno ni dobila odgovora, pismo pa se je pojavilo v spletnih medijih, a zdaj že z »alarmantnimi« komentarji, vprašanja pa so začela deževati tudi na ITR. Odzvali smo se s sporočilom za javnost, v katerem smo pojasnili, kaj zadeva v resnici pomeni, in tudi sami pozvali Vlado RS, da na pismo M. Bavec odgovori. Odgovor MKO pojasnjuje, da se je zgodila napaka in da namerava zahtevo o neuporabi GSO (v zgornji povezavi s PRP) vključiti v nadaljnja pogajanja z Evropsko komisijo.

 

14. EKOPRAZNIK v Ljubljani

12. september 2015


 

 

V septembru vas znova vabimo na največji slovenski ekopraznik! Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani bomo 12.9. od 8. do 15. ure na prek 70 stojnicah spoznavali, okušali, preizkušali in nabavljali vse bolj pestro ponudbo slovenskih ekoloških kmetij, ekoloških trgovin, ekološke kozmetike in drugih izdelkov in storitev za zdravo in okolju prijazno življenje. Odlična priložnost za pogovor, pridobivanje koristnih informacij in spoznavanje novosti v ekološki ponudbi! Seveda jamčimo za certificirano ponudbo, kot vedno doslej.

 

 

 

NOVIČKE

 

Novi šolski vrtovi - tokrat s podporo EU

Ljubljana, 26.7.2015.  Letos so šole, ki sodelujejo v EU-jevi Shemi šolskega sadja in zelenjave, otrokom lahko ponudile tudi dejavnosti, prek katerih naj bi bolj poglobljeno spoznali pomen uživanja teh živil. Ena od dejavnosti, ki se izvaja tudi v Sloveniji (odgovorno je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), je spodbujanje šolskih vrtov. Za izvedbo projektne naloge je bil izbran Inštitut za trajnostni razvoj, kjer imamo že bogate izkušnje z vodenjem programa Šolski ekovrtovi.

 

V maju - juniju smo 60 slovenskim šolam nudili strokovno pomoč pri postavitvi ali vzdrževanju šolskega vrta ter jih opremili z orodjem, semeni in ostalim materialom. Delo je bilo izjemno zahtevno, a smo ga z odlično ekipo uspešno opravili ter si pridobili nadaljnje dragocene izkušnje. Številni otroci se veselijo novih gredic in rastlin, ki jim bodo omogočale resnične vrtnarske dogodivščine. Vabljeni k ogledu www.solskiekovrt.si 

 

Ustanovljena Platforma za ekološko kmetijstvo

Ljubljana, 26.7.2015.  V februarju 2015 je začela delovati  Platforma za  ekološko kmetijstvo - PEK, na pobudo ITR in več drugih NVO iz Delovne skupine za ekološko kmetijstvo Mreže Plan B za Slovenijo. Namen PEK je biti skupni glas deležnikov sektorja EK v odnosu do vlade, politike in javnosti, saj ekokmetijski sektor doslej ni imeli skupnega predstavnika. Poslanstvo PEK je oblikovanje, predstavljanje in zagovarjanje interesov trajnostnega razvoja sektorja ekološkega kmetijstva in hrane, za povečanje dobrobiti družbe in ohranjanje okolja in narave v Sloveniji. V PEK se je že vključila vrsta združenj ekoloških in biodinamičnih pridelovalcev ter NVO s področja EK.

PEK je dala več pobud in pripomb na kmetijske zakonodajo in programe, predstavniki PEK pa smo se v maju sestali tudi z vrhom kmetijskega ministrstva. Prvič se bomo javno predstavili 27. avgusta na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni s posvetom »Kako prebuditi potencial slovenskih kmetij za več lokalne ekološke hrane?« Lepo vabljeni!

 

Osnovna usposabljanja za ekološke kmete letos drugače

Ljubljana, 26.7.2015.  Novi Program razvoja podeželja 2014-2020 je poskrbel tudi za spremembe glede izvajalcev nalog, saj je uvedel javne razpise oziroma javna naročila za njihovo izvajanje. Osnovna usposabljanja za ekološke pridelovalce bo tako letos izvajal Inštitut za trajnostni razvoj v partnerstvu s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora. 6-urna usposabljanja morajo opraviti vsi zavezanci -pridelovalci, ki so oddali vloge za plačila za ekološko kmetijstvo. Načrtujemo približno 40 splošnih usposabljanj po vseh regijah, poleg tega pa tudi po eno za ekološko semenarstvo in ekološko čebelarstvo. Usposabljanja bodo potekala od septembra do decembra letos, izvajalci pa bomo zagotovili čim bolj praktičen pristop.

 



 

Sredina ekološka tržnica je odprta!

 

 Od danes dalje VSAKO SREDO na POGAČARJEVEM TRGU v Ljubljani.

 

Več o današnji otvoritvi v sporočilu za javnost.

 

Fotografski utrinki današnjega dogajanja:

 

 stojnice

 

 

kmetija rzen in černelič

 

 

zelenjava kmetija Rzen

 

 

 

 

 

Ljubljanska ekotržnica odslej tudi ob sredah


Od 14. maja dalje: sredina ekotržnica na Pogačarjevem trgu v Ljubljani

 

Ekološka tržnica v Ljubljani letos praznuje 15-letnico delovanja. Letos poleg sobote uvajmo dodaten tržni dan: vsako sredo od 8. do 16. ure dalje, 10 - 15 stojnic.


Od sedaj naprej bodo ekološka živila s slovenskih kmetij dostopna tudi med tednom,

zato to in vsako naslednjo sredo dobrodošli na Pogačarjevem trgu!

 

 

 

Več v sporočilu za javnost

 

Priložnosti za inovacije

v ekološkem kmetijstvu

 

Spoznajte priložnosti za inovacije v ekološkem kmetijstvu,

ki jih ponuja Evropsko partnerstvo za inovacije

na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP AGRI).

Tukaj.

 

Evropska pravila za ekološko pridelavo vin

 

Več o novih predpisih s področja ekološke pridelave vin, kako jih razlagati, o trenutnem trgu in prihodnjih možnostih v dokumentu EU rules for organic wine production.


 

 Spletna igra »Moj ekovrt«

 

Z veseljem naznanjamo,


da je prišla pomlad in z njo naša spletna igra »Moj ekovrt«!

 

zelenjava_na_vrtu

 

Namenjena je vsem mladim in starejšim za zabavno izobraževanje s področja ekološkega vrtnarjenja. Da se pred glavno sezono dela na (šolskem) ekovrtu »ogrejejo« in razmigajo tudi prsti. ;)

 

Spletna igra je nastala v sklopu programa Šolski ekovrtovi, ki ga izvaja naš Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), in ga je v letu 2013 podprla tudi UniCredit Bank. Najlepša sadova našega sodelovanja sta spletna igra »Moj ekovrt« in ureditev šolskega ekovrta pri šoli za otroke s posebnimi potrebami Centra Elvire Vatovec v Strunjanu, ki je potekala skupaj s strokovnjaki Inštituta za trajnostni razvoj, ambasadorko programa Šolski ekovrtovi Manco Košir, pevko Špelo Grošelj in približno 150 sodelavci Banke s svojimi otroki.

 

Več v sporočilu za javnost.

 

Naj se zabava na spletnem šolskem ekovrtu začne!:)

 

(Kot pomoč naj vam služi tudi naš spletni portal Šolskih ekovrtov, kjer najdete namige za ureditev in oskrbo vrta.)

 

Ljubljana, 21. marec 2014

 

 

 

Odpadki – neizkoriščen vir energije

v Evropi

 

SPOROČILO ZA JAVNOST, 26. februar 2014

 

Evropa ima velik in neizkoriščen potencial pridobivanja naprednih, nizkoogljičnih biogoriv iz odpadkov, nastalih v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in v gospodinjstvih, vendar le, če bo določila visoke trajnostne okvirje in cilje za razogličenje goriv v prometu do leta 2030.

O tem v poročilu "Odpadki – neizkoriščen vir energije v Evropi".

 

V projektu, ki ga je podprla koalicija tehnoloških inovatorjev in okoljskih nevladnih organizacij, ugotavljajo, da bi v primeru uporabe vseh trajnostnih odpadkov iz kmetij, gozdov, gospodinjstev in industrije za transportna goriva, ti lahko nadomestili 37 milijonov ton nafte letno do 2030. Povedano drugače, tehnični potencial trajnostnih odpadkov je enak 16 % potreb po gorivih v cestnem prometu v letu 2030.

 

Več v sporočilu za javnost.

 

Inštitut za trajnostni razvoj, podpornik

 

 

Vseevropsko nasprotovanje patentu na papriko podjetja Syngenta

 

 

Ljubljana/München, 3. februar 2014

 

 

Danes je široka koalicija, ki jo sestavlja 34 nevladnih organizacij, organizacij kmetov in rejskih organizacij iz 27 evropskih držav, tudi iz Slovenije, vložila ugovor na patent na papriko podjetja Syngenta. Medtem, ko je v Münchnu potekala vložitev ugovora, so zaposlenim na Evropskem patentnem uradu postregli z juho iz pekoče paprike. Slike akcije si lahko ogledate na spletni strani švicarske NVO Erklärung von Bern.

 

Beri dalje. (Sporočilo za javnost in medije.)

 

 
 

 

 

 

Objava študije – poročila o izvajanju zakonodaje EU za ekološko kmetijstvo

 

Bruselj/Ljubljana, 29.1.2014

Evropska komisija je včeraj objavila poročilo študije Evalvacija zakonodaje EU o ekološkem kmetijstvu (Evaluation of the EU legislation on organic farming). Zajema celotno EU, v trinajstih državah pa so potekale tudi podrobnejše raziskave. Med njimi je tudi Slovenija, kjer je raziskavo opravil Inštitut za trajnostni razvoj.
Poročilo je na voljo v angleškem jeziku na spletni strani Evropske komisije.

Javna predstavitev in razprava o rezultatih študije bo potekala na kongresu sejma Biofach v Nürnbergu (13. februar 2014, od 12. – 13. ure, prostor Kopenhagen).


Evropski projekt

o pomenu Skupne kmetijske politike

in ekološkem kmetijstvu

(Mind the CAP)

 

 

Inštitut za trajnostni razvoj sodeluje v projektu, ki mlade opozarja na pomen ekološkega kmetijstva za trajnostno prihodnost in vlogo Skupne kmetijske politike (SKP) v Evropski uniji. Projekt trinajstih partnerjev koordinira IFOAM EU (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo – skupina za EU).

Na ITR smo izvedli tri zanimive akcije, namenjene mladim (osnovnošolci in srednješolci). Spoznavali smo ekološko kmetijstvo, poklic ekokmeta kot »zeleni« poklic,  urbane in šolske ekovrtove ter varstvo okolja.

Več o akcijah in projektu si preberite TUKAJ

 

Oglejte si video prispevke s treh akcij, ki smo jih pripravili v sodelovanju s Studiom 12:

1. 'SKuP na EKOVRT': Dijaki na ekološki kmetiji Studen

 

2. 'Razkrite skrivnosti ekoloških kmetij': Osnovnošolci na Permakulturnem vrtu Jožice Fabjan

 

3. 'Jesenski seminar Mreže Šolskih ekovrtov'

    


9.9. 2013 - 14.9.2013

 

EKOTEDEN IN 12. EKOPRAZNIK

 

v Ljubljani

 

Ekoteden in Ekopraznik od 9. do 14. septembra 2013 v Ljubljani

 

Tudi letos je potekal že tradicionalni ekoteden "Živeti dobro - živeti eko in zdravo" in 12. Ekopraznik, ki nam je ponudil vrsto novosti s področja eko in zdravega življenskega sloga.

 

Dogodki v okviru Ekotedna so potekali od 9. do 13. septembra v Okoljskem centru (Trubarjeva 50, Lj).

 

Teden se je zaključil z vrhuncem v soboto 14. septembra na Pogačerjevem trgu v Ljubljani, z 12. Ekopraznikom - največjim slovenskim ekopraznikom za promocijo ekoloških kmetij, ekoživil in ponudbe za okoljsko osveščen in zdrav življenjski slog.

 

Kako smo se imeli letos na 12. EKOPRAZNIKU, si lahko pogledate v sporočilu za javnost TUKAJ.

 

 Slika: Konferenca za medije programa Šolski ekovrtovi (2012).

 

 Kako smo se imeli pa 2 leti nazaj na 10. Ekoprazniku, si lahko pogledate v reportaži revije Lisa.

 

VSTOPI

dosje IFOAM EU o ekološkem vinogradništvu

 

Izšel  je dosje IFOAM EU o ekološkem vinogradništvu: EU rules for organic wine production – background, evaluation and further sector development (Pravila EU za ekološko vinogradništvo – ozadje, ocena in nadaljnji razvoj).

 

V njem najdete tudi kratko poročilo Anamarije Slabe o ekološkem vinogradništvu v Sloveniji  (stran  36), FESTIVAL ORANŽNIH VIN v Izoli pa je omenjen v seznamu najpomembnejših dogodkov med ekološkimi vinarji v EU (zadnja stran).

 

Celoten dokument si lahko pogledate TUKAJ.

 

 

 

 

 Razprava o Programu razvoja podeželja do l. 2020


ITR v okviru Mreže Plan B za Slovenijo koordinira dejavnosti mreže na področju kmetijstva in samooskrbe.

Anamarija Slabe je na povabilo MKO predstavila stališča Mreže tudi na javni razpravi o predlogu Operativnega programa za izvedbo Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do 2020, ki je potekala 12.6.2013 v Novem mestu.
Izpostavila je, da v predlogu OP manjka analiza rezultatov dosedanjih ukrepov (kakšne ukrepe smo izvajali zadnjih 10 let in kakšen je bil njihov učinek) in prioritizacija ciljev.

 

Navedla je argumente za mnenje Mreže Plan B, da mora ekološko kmetijstvo biti ena od jasnih prioritet PRP do 2020. Predstavila je tudi ključne ukrepe za okrepitev ekološkega kmetijstva, zlasti vzpostavitev ustreznega sistema prenosa znanja, vlogo majhnih kmetij v razvoju zelenih delovnih mest, predlog za okrepitev povezovanja in sodelovanja tudi z neekonomskimi mehanizmi ter nujnost, da prekinemo s prakso "barvanja na zeleno" (primer predstavljanja integrirane pridelave potrošnikom). (Za predstavitev kliknite tukaj.)

 

 

Ekološko vinogradništvo

 

V okviru programa Grundtvig učnega partnerstva je ITR v sodelovanju s Španskim združenjem za ekološko kmetijstvo ter s kolegi iz FiBL (Švica), SIVE-AIAB (Italija) in ITAB (Francija) januarja  organiziral mednarodno strokovno ekskurzijo v Španijo (Valencia, Murcia in Castilla La Mancha) za vinogradnike in strokovnjake. Namen ekskurzije je bil, da poglobimo znanje o ekološkem vinogradništvu, si izmenjamo dragocene izkušnje in sklenemo nova poznanstva.

 

 

slika_eko_vinogradniska_kmetija_Mlecnik
Obisk na ekološkem vinogradništvu Mlečnik v Vipavski dolini

 

 

 

Strokovno ekskurzijo za ekološke vinogradnike in ostale zainteresirane smo  v okviru istega evropskega programa pripravili tudi v Sloveniji. Z udeleženci iz Španije, Švice in Slovenije smo obiskali šest uspešnih ekoloških vinogradnikov v Slovenski Istri, Vipavski dolini, Krasu in Goriških Brdih. Spoznali smo posebnosti posameznih vinogradnikov ter slovenske ekološke pridelave.

 

 

 

 

 

 Program Šolski ekovrtovi

 

ITR vodi in koordinira program Šolski ekovrtovi. Več o samem programu si lahko preberete na spletnem portalu www.solskiekovrt.com.

 

 

 

 

Čezatlantska trgovinska pogajanja so resna grožnja varnosti hrane in kmetijstva v EU

 

SPOROČILO ZA JAVNOST                               10.10.2013, Ljubljana


Evropska komisija je pred par dnevi sporočila, da so ZDA zaradi izpada proračunskega financiranja začasno prekinile nedavno začeta pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu z EU. Kot kaže, pa bi bilo za evropske državljane bolje, da bi jih kar ustavili – če se bodo namreč odvijala v smer, za katero si prizadevajo ZDA.

 

Več v sporočilu za javnost TUKAJ.

 

Strategija razvoja Slovenije (SRS)

 

ITR sodeluje v procesu priprave SRS, ki žal ni ne pravočasen niti najbolj pregleden oziroma "sodelovanju javnosti" prijazen. Glavno pozornost posvečamo kmetijstvu in razvoju podeželja, spremljamo pa tudi nekatera druga področja.
Naša stališča sooblikujemo in preverjamo z drugimi zainteresiranimi nevladnimi organizacijami.

V letu 2012 smo pripravili posvete in stališča, o katerih si lahko več preberete tukaj.

V marcu 2013 smo se vključili v delovno skupino NVO za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 pod okriljem MGRT.

 

Plan B za Slovenijo: pobuda za zeleni razvojni preboj

 

ITR je član Mreže Plan B za Slovenijo in aktivno sodeluje v njenih dejavnostih. V okviru Mreže koordiniramo delovno skupino za ekološko kmetijstvo in samooskrbo. Pripravili smo prispevek za to področje v dokumentu Za zeleni razvojni preboj

Skupaj z RRA LUR smo organizirali delavnico, na kateri smo predlagali prednostne teme ekološkega kmetijstva, samooskrbe in razvoja podeželja za Ljubljansko urbano regijo, in opozorili na vlogo NVO pri pripravi in izvajanju programa razvoja LUR.

 


Evropa 2020 – zadnji vlak za trajnostno kmetijstvo v Sloveniji?

 

Čas za spremembe v slovenskem kmetijstvu je ZDAJ: jesen – zima 2012 in zima – pomlad 2013. Zdaj se pripravlja nova ureditev za naslednjih sedem let, do l. 2020.

Menimo, da je slovensko kmetijstvo daleč od potreb časa, zato mora pozabiti na ohranjanje statusa quo. Za kaj se zavzemamo? Preberite!

 

 

 

 

ITR-jevi projekti s podporo Švicarskega prispevka

 

V letu 2011/2012 smo na Inštitutu za trajnostni razvoj razvili in izvedli dva projekta v okviru Slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji  (Sklad za NVO in Sklad za male projekte v okviru partnerstva v Sloveniji). Oba projekta sta predstavljena na spletni strani FDFA/FDEA v štirih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem):

 

 

  

 

EVROPSKO INDUSTRIJSKO KMETIJSTVO UNIČUJE LOKALNE SKUPNOSTI IN OKOLJE

 

Film prikazuje ogromne vplive pridelave soje:

 

Film razkriva verigo uničenja, ki se razteza od industrijskih kmetijskih obratov v Evropi do gozdov v Južni Ameriki, kjer ogromni nasadi soje pustošijo lokalne skupnosti, uničujejo naravno okolje in povečujejo škodljive učinke podnebnih sprememb

 

 

Film "Morilska polja" je v 12 jezikih - tudi v slovenščini - dostopen na

 spletnem naslovu

 

www.feedingfactoryfarms.org

 

 

 


 

III. OSTALE DEJAVNOSTI:

 

  • EKOTRŽNICA V LJUBLJANI

 

VSTOPI

 

Plan B za Slovenijo in Platforma za ekološko kmetijstvo:

 

Mnenje o osnutku Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin

 

 

Menimo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakonodajo za uvedbo prepovedi pridelave GS rastlin, zato pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: osnutek Zakona), ki ga je MKGP v maju 2015 dalo v javno razpravo.

Po našem mnenju bi bilo sicer potrebno temeljito izboljšanje sedanjih izhodišč in postopkov obravnave GSO za rabo v kmetijstvu in hrani na ravni inštitucij EU v celoti, kar pa se žal kljub številnim in dolgoletnim pozivom še ni zgodilo. V teh razmerah je za države članice EU, ki želijo urediti to vprašanje, sprejetje zakona o prepovedi pridelave GS rastlin na osnovi relevantne nove oziroma spremenjene zakonodaje EU (marec/april 2015) še najboljša možnost. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo vrsta držav v kratkem to tudi storila, saj jih devet že sedaj prepoveduje gojenje edine za ta namen odobrene koruze MON810, tudi npr. sosednje Italija (ki je zakon v resnici pravkar sprejela), Avstrija in Madžarska.

Utemeljeni in številni razlogi za prepoved pridelovanja GS rastlin (in uporabe GSO v kmetijstvu in hrani nasploh), ki smo jih večkrat identificirali od začetkov razprave o  tej temi v Sloveniji, se v zadnjih letih niso spremenili; nasprotno, okrepili so se, potreba po ustreznih ukrepih pa se je še povečala.

Zato nas preseneča, da je skupina znanstvenikov pozvala MKGP k umiku zakona in pri tem povsem zanemarila utemeljene okoljske, zdravstvene, socioekonomske in kmetijsko-tehnološke ter tržne negativne vidike uvajanja pridelave GS rastlin v Sloveniji, kar po našem mnenju dobro priča o nevarnostih enostranskega pogleda na uporabo genske tehnologije.

Sprejem zakona narekuje tudi Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 –  »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki jo je sprejel Državni zbor RS dne 29.3.2011, kjer je med »operativnimi cilji« za »krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine« med drugim navedena tudi: »- prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin« (Ur. l. RS 25, 4.4.2011).

Zato v celoti podpiramo čim prejšnjo pripravo in sprejetje zakona, v nadaljevanju pa podajamo svoje predloge glede vsebine.

 

Vsebinski predlogi glede Zakona o omejevanju ali prepovedi…

Osnutek Zakona temelji na novi oziroma spremenjeni zakonodaji EU (marec/april 2015), zato se Slovenija v tem primeru še ne more opreti na zakonodajne primere oziroma pravne prakse v drugih državah članicah. Zato je še toliko pomembnejši razmislek o ustreznih zakonodajnih rešitvah, da bi se čim bolj izognili težavam pri izvajanju zakona.

V nadaljevanju podajamo komentarje in predloge za izboljšanje osnutka, v smislu večje učinkovitosti, zmanjšanja administrativnih obremenitev za pristojna ministrstva oziroma vlado, večje preglednosti in dolgoročnejših rešitev.

1.       V osnutku zakona manjka člen, v katerem bi bili navedeni razlogi, zakaj Slovenija ta zakon sprejema: zakaj namerava z zakonodajo omogočiti prepoved pridelave GS rastlin, ki so oziroma bodo v EU pridobile dovoljenje za pridelavo. Nujno je potrebno, da Slovenija (kot suverena država, ki evropsko zakonodajo v nacionalno prenaša v skladu s svojimi potrebami) navede konkretne razloge za takšen zakon.

Osnutek zakona zdaj razloge navaja v 4. členu (ukrepi za omejevanje ali prepoved pridelave GS rastlin). Razlogi so v osnovi ustrezni, vendar pa jih je potrebno umestiti na začetek zakona v 1. člen in tega ustrezno nasloviti; dopolniti z morebitnimi nadaljnjimi razlogi, ter predstaviti bolj poglobljeno, s sklicem na ustrezne strateško-razvojne dokumente Republike Slovenije (RS).[i]

2.       Osnutek zakona predvideva dve možnosti za zagotovitev prepovedi pridelave GS rastlin v RS:

-          prva je zahteva RS za geografsko izključitev iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg, ki jo RS prek Evropske komisije pošlje vlagatelju dovoljenja (t.i. 1. opcija);

-          druga pa je, da RS sprejme predpis za prepoved GS rastlin v postopku odobritve (če zahteva iz prejšnje alineje zavrnjena) ali že odobrene GS rastline (t.i. 2. opcija).

Ocenjujemo, da je mnogo bolj ustrezno, da se Slovenija (oziroma države članice nasploh) osredotoči na 2. opcijo. Razlogov za to je več:

-          2. opcija omogoča bolj strateški pristop oziroma uveljavljanje splošne politike za prepoved gojenja GS rastlin v RS, kar menimo, da je v skladu s strateško-razvojnimi usmeritvami države, medtem ko 1. opcija predpostavlja, da se država o prepovedi odloča od primera do primera.

-          1. opcija se morda na prvi pogled zdi preprostejša, vendar v praksi ni nujno tako. Država mora v tem primeru podati zahtevo za vsako posamezno GS rastlino in za različne vlagatelje (podjetja); trenutno na odobritev za pridelavo v EU čaka že osem vlog, lahko pa pričakujemo, da jih bo kmalu še precej več.

-          Slovenija z osnutkom zakona ureja zanjo pomembno področje, zato je zelo pomembno, da pri tem ohranja kar največjo možno suverenost odločanja, kar pa ji omogoča 2. možnost, ne pa 1. možnost. Pri slednji namreč odločitev (vsaj začasno) prepušča vlagateljem (podjetjem), ki se odločajo izključno na osnovi svojih poslovnih ciljev oziroma koristi, ti pa so lahko v nasprotju z interesi Slovenije. S postopkom po 1. možnosti pa Slovenija odpira tudi vrata za potencialne pritiske s strani vlagateljev, ki bi v zameno za ugoditev zahtevi za izvzem RS iz svoje zahteve od RS oziroma državnih uradnikov lahko zahtevali kake druge koristi (npr. popuščanje RS pri drugih GSO, pri pesticidih, ipd.).

Z odločitvijo za 2. možnost torej Slovenija uredi pridelavo GS rastlin v skladu s svojimi lastnimi interesi, ne da bi iskala ali pridobila soglasje vlagatelja.

-          2. opcija omogoča RS, da zainteresiranim deležnikom jasno sporoči svoje stališče glede pridelave GSO. To slednjim omogoča razvijanje srednje- in dolgoročnih poslovnih strategij ter s tem doseganje večje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Zainteresiranih deležnikov z različnimi interesi je veliko – konvencionalni in ekološki kmetje oziroma pridelovalci, živilsko predelovalna industrija, semenarska podjetja, turistični in gostinski sektor, znanstveno-raziskovalne ter naravo- in okoljevarstvene ustanove in organizacije, idr.

 

3.       V točki (2) 4. člena osnutka zakona je govor o geografskem področju uporabe GS rastlin. Zaradi specifičnosti razmer v Sloveniji, ki so bile do določene mere upoštevane  tudi pri pripravi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami - ZSGSROKR (Uradni list RS, št. 41/2009), je edino smiselno zahtevati, da se iz geografskega področja uporabe GS rastlin(e) vedno izključi celotno ozemlje RS, in ne del ozemlja; zato predlagamo, da se »del ozemlja« smiselno črta. Žal tudi pri Zakonu o soobstoju… niso bili zapisani razlogi za sprejem (takšnega) zakona, kar dodatno ilustrira pomen takšne argumentacije v primeru osnutka zakona.

4.       Predlagamo, da Slovenija prepove pridelavo skupin GS rastlin na osnovi definicije lastnosti, na primer: toleranca na herbicide; proizvajanje pesticidov (npr. rastline bt), in ne individualnih GS rastlin. To omogoča izvajanje usklajenih politik glede (ne)pridelovanja GS rastlin, smiselno pa je tudi z vidika možnih učinkov na okolje in zdravje, ki je v primeru enakih lastnosti verjetno podobno, če ne enako.

5.       Osnutek zakona predvideva ustanovitev Komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin.

-          Po eni strani naj bi se komisija ukvarjala s pomembnimi vsebinami, po drugi pa ni jasno, kdaj oziroma v kakšnih primerih bi jo ministrstvo dejansko vključevalo (njeno mnenje ni nujno).

-           Glede na vsebine, ki naj bi jih komisija obravnavala, je vanjo nujno vključiti tudi predstavnika nevladnih organizacij s področja varovanja okolja in predstavnika nevladnih organizacij s področja urejanja prostora.

6.       Na osnovi zgornjih utemeljitev predlagamo, da se osnutek zakona, poleg upoštevanja naših predlogov, še zlasti preoblikuje tako, da čvrsto utemelji uporabo 2. opcije, predvsem z vidika utemeljenih razlogov za prepoved gojenja GS rastlin v RS:

-          okoljskih in zdravstvenih razlogov – tistih, ki niso bili ocenjeni na ravni EU;

-          prostorskega načrtovanja,

-          preprečevanja onesnaženja pridelkov z GSO,

-          socioekonomskih razlogov,

-          ciljev nacionalne kmetijske politike,

-          javnih politik,

idr.

 

Ljubljana, 28. maj 2015

 

Kontaktna oseba v zvezi z mnenjem PEK in Plana B za Slovenijo:

Anamarija Slabe, anamarija.slabe@itr.si

Untitled

 
© 2005-2006 Inštitut za trajnostni razvoj. Vse pravice pridržane.
Naslov: Inštitut za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pisarna: Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 00.386.1.4397.465, Telefaks: 00.386.1.4397.105, GSM: 00.386.51.368.890, E-pošta: info@itr.si
Spletno oblikovanje - vseved.net