14. EKOLOŠKO KMETIJSTVO JE BREZ GENSKE TEHNOLOGIJE

 

Genska tehnologija presega meje vrst živih bitij

Genska tehnologija je povsem nova metoda. Omogoča genske spremembe, ki se ne pojavnlajo niti v naravi niti v dosedanjih križanjih kmetijskih rastlin. S pomočjo genske tehnologije lahko prenašamo posamezne, izolirane gene med povsem nesorodnimi živimi bitji, na primer gene bakterij, virusov, živali, pa tudi človeka, v rastline, in obratno. V nasprotju s tem je bilo doslej križanje praviloma možno le med enakimi ali zelo sorodnimi vrstami živih bitij.

 

»Zelena genska tehnologija« je sporna

Kritiki uporabe genske tehnologije v kmetijstvu vidijo možne nevarnosti za zdravje (npr. pojavljanje alergij), za okolje (npr. nenadzorovana razširitev gensko spremenjenih rastlin v naravo), in gospodarstvo (npr. odvisnost kmetijstva od in kmetijsko-kemične in semenarske industrije). V okviru anket velik del potrošnikov odklanja uporabo genske tehnologije v kmetijstvu.

Ekološko kmetijstvo »brez« genske tehnologije?

Uredba o ekološkem kmetijstvu Evropske unije iz l. 1999 prepoveduje uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) in njihovih proizvodov pri pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov in živil. Tudi vse druge mednarodne in nacionalne smernice uporabo genske tehnologije v ekološkem kmetijstvu prepovedujejo, ker ta ni v skladu s temeljnimi načeli ekološke pridelave. Cilj genske tehnologije je izboljšanje pridelovalnih sposobnosti s pomočjo ciljanih posegov v dedno snov posameznih organizmov. Nasprotno pa so v ekološkem kmetijstvu v ospredju medsebojni vplivi med organizmi; spodbujamo naravne sisteme uravnavanja procesov in krogotokov.

Novembra 2003 je začela veljati zakonodaja o označevanju in prometu z gensko spremenjenimi organizmi. Tako bo odslej tudi v Evropi dovoljena pridelava gensko spremenjenih rastlin v komercialne namene, kar ekološko kmetijstvo postavlja pred zelo resen problem, saj je z zakonodajo zagotovljena odsotnost genske tehnologije v ekoživilih ogrožena.

Miren soobstoj?

Dosedanje izkušnje iz raziskav in prakse dežel, kot so ZDA ali Kanada, kažejo, da veter in žuželke s cvetnim prahom prenašajo tudi gensko spremenjeno dedno snov GS-rastlin in da jo sorodne rastline sprejmejo ter vgradijo vase. Poleg teh onesnaženj na polju se dodatna pojavljajo tudi pri transportu in predelavi. Raziskave zaključujejo, da bi bilo v primeru sprostitve gojenja gensko spremenjenih rastlin v Evropi možno zagotoviti preprečitev onesnaženja živil, ki so bila doslej brez GSO, le z izjemno visokimi stroški in z zahtevno organizacijo, ki bi ju na koncu morali plačati potrošniki. Zaradi tega vsi predstavniki ekološkega kmetijstva načelno zavračajo pridelovanje gensko spremenjenih rastlin.

Izhodiščni meni | Prejšnji | Naslednji