8. Cene

8. Cene

ITR - Inštitut za trajnostni razvoj

 

8. CENE EKOŽIVIL

 

Visoke cene: največja ovira za nakup?

Poleg negotovosti glede zaupanja v eko-oznake, ki jamčijo, da živilo res prihaja iz ekopridelave oz ekopredelave, so največja ovira za nakup ekoživil visoke cene. V Nemčiji je javnomnenjska raziskava pokazala, da 57% kupcev, ki ekoživil ne kupuje, meni, da so le-ta predraga.

 

Koliko stanejo ekoživila?

Težko bi kar povprek ocenili, za koliko so ekoživila dražja od konvencionalnih, saj so razlike med skupinami živil ali različnimi tržnimi potmi prevelike.

Najpogosteje je za potrošnika najceneje, če ekoživila, nič ali minimalno predelana, kupi sveža neposredno pri pridelovalcu.

Zakaj kmetje ekoživilom postavljajo višje cene?

Ker so donosi (količine pridelkov) v rastlinski pridelavi večinoma nižji, nižja pa je tudi prireja v živinoreji.

Zaradi svoje vsestanskosti (reja različnih vrst živali, pridelava sadja, zelenjave,...) imajo kmetije večje stroške in potrebujejo več delovne sile.

Pašna površina na žival je večja, kar se odraža tudi v povišanju stroškov za prirejo mesa in mleka.

Ekokmetje na precejšnjem delu zemljišč gojijo metuljnice, stroške za to pa je potrebno izravnati z višjimi cenami pridelkov za trg.

 

Ekoživila le za visoke dohodke?

Kljub temu, da so ekoživila dražja od konvencionalnih, so kupci v veliki meri mladi ali družine z majhnimi otroci – torej ciljna skupina, ki je ne prištevamo med najbolj plačilno sposobne. Odločitev za nakup ekoživil je manj vprašanje prihodka, temveč gre predvsem za drugačno naravnanost, kot je npr. odnos do lastnega zdravja, zdravja otrok in odnos do okolja.

V 'eko-gospodinjstvih' lahko zaradi drugačnega izbora živil tudi prihranijo, ne da bi se odpovedali kakovosti.

V več državah so na primer z raziskavami ugotovili, da »nakupovalna košarica« v gospodinjstvih, kjer kupujejo veliko ekoživil, ni dražja od običajne. V običajni se namreč znajde veliko živil, ki so na enoto teže zelo draga, a imajo lahko zelo nizko prehransko vrednost – na primer krompirjev čips, sladkarije, gazirane pijače…, medtem ko »ekogospodinjstva« takih živil ponavadi ne kupujejo in tako v seštevku za hrano ne porabijo nič več kot običajna, zato pa so nakupljena živila veliko bolj kakovostna.

 

Nasveti za cenejši nakup ekoživil:

  • Kupujemo sezonsko zelenjavo.
  • Kuhamo ceneje z manj mesa in z več zelenjave ter žit.
  • Uporabljamo manj polpripravljenih ali pripravljenih jedi in pogosteje kuhamo s svežimi sestavinami.
  • Večje nakupe mesa ali ozimnice opravimo neposredno pri proizvajalcih.

 

 

 

Izhodiščni meni | Prejšnji | Naslednji

© 2005-2006 Inštitut za trajnostni razvoj. Vse pravice pridržane.
Naslov: Inštitut za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pisarna: Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 00.386.1.4397.465, Telefaks: 00.386.1.4397.105, GSM: 00.386.51.368.890, E-pošta: info@itr.si
Spletno oblikovanje - vseved.net