2. Rastlinska pridelava

2. Rastlinska pridelava

ITR - Inštitut za trajnostni razvoj

 

2. EKOLOŠKA RASTLINSKA PRIDELAVA

 

Čim bolj sklenjen krogotok na kmetiji

To je glavno vodilo na ekološki kmetiji. Pomeni, da sta rastlinska pridelava in reja živali povezana. Na njivah poleg pridelkov za prodajo pridelujemo tudi krmne rastline za živinorejo. Rastlinske odpadke in živalska gnojila sveža ali kompostirana vračamo na njive, s katerih so tudi prišla. Da ne pride do presežka hranil, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja in podtalnice, število živali na hektar kmetijske površine ne sme preseči 1,7 GVŽ. V ekološkem kmetijstvu je možna rastlinska pridelava brez živinoreje, ne pa tudi reja živali brez kmetijskih površin. Na kmetijah brez živinoreje je treba za rodovitnost tal skrbeti z ustreznim kolobarjem in ustreznim deležem metuljnic.

 

Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal

Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal je v ekološkem kmetijstvu še posebno pomembno. Življenje v tleh (žuželke, črvi, mikroorganizmi…) razgrajuje odpadne rastlinske in živalske produkte in s tem v njih vsebovane hranilne snovi spreminja v hrano za rastline. Dušik, ki ga rastline potrebujejo za rast, v tla privedemo s pridelavo metuljnic, ki s pomočjo bakterij lahko vežejo zračni dušik. Zaradi tega je v kolobarju nujen določen delež metuljnic. Nimeralna dušikova gnojila v ekološkem kmetijstvu niso dovoljena.

 

Preprečevanje bolezni rastlin

V ekološkem kmetijstvu pojav rastlinskih bolezni preprečujemo tako, da krepimo lastne obrambne sposobnosti rastlin in podpiramo naravne procese uravnavanja. To vključuje na primer aktivno spodbujanje koristnih živali, izbiro takšnih vrst in sort, ki so prilagjene določenemu rastišču, obdelovanje tal ob pravem času in uravnoteženo gnojenje.

 

Mehanično odstranjevanje plevela

Že z dobro premišljenim kolobarjem in skrbno izbrano obdelavo tal se v veliki meri izognemo plevelu. Če se kljub temu pojavi v preveliki meri, ga zatremo toliko, da nima pretiranega vpliva na posevek oziroma nasad ter da ne ovira preveč spravila in oskrbe rastlin. Poleg preprečevalnih ukrepov plevele nadziramo praviloma mehanično s česalom, okopalnikom, krtačami in v posameznih primerih tudi z ožiganjem plevela.

 

   

 

 

Izhodiščni meni | Prejšnji | Naslednji

© 2005-2006 Inštitut za trajnostni razvoj. Vse pravice pridržane.
Naslov: Inštitut za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pisarna: Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 00.386.1.4397.465, Telefaks: 00.386.1.4397.105, GSM: 00.386.51.368.890, E-pošta: info@itr.si
Spletno oblikovanje - vseved.net