4. GNOJENJE V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU
Sklenjen krogotok snovi
Na ekološki kmetiji skušamo ohraniti sklenjen krogotok hranilnih snovi, ki jih imamo na voljo na kmetiji. Cilj je, da je treba na kmetijo vnašati čim manj hranil od zunaj (npr. dokupovanje gnojil), vendar da obenem ne izčrpavamo zalog hranil v tleh. Tako se izognemo nezaželenim izgubam dragocenih hranil, ki prek spiranja nitratov in izhlapevanja amoniaka onesnažujejo okolje. V ekološkem kmetovanju moramo gnojenje vedno obravnavati v povezavi z obdelovanjem tal.
Odpadki iz kmetovanja spodbujajo življenje v tleh
V ekološkem kmetovanju je organska snov (ali humus) v tleh tista, ki je pomembna za rodovitnost tal. S tem, ko tla pognojimo z organskim gnojilom, spodbujamo razvoj življenja – živih bitij v tleh. Ta živa bitja prek harmoničnih procesov razgradnje, pretvorbe in ponovne izgradnje hranilnih snovi skrbijo za sproščanje hranil, ki so pomembna za rast rastlin.
Sveže ali kompostirane rastlinske preostanke in živalski gnoj vrnemo v tla, od koder tudi izvirajo. Da okolja ne preobremenjujemo s hranili, je na hektar zemljišča dovoljeno rediti le 1,8 GVŽ (»glav velike živine«), kar na primer pomeni: 2 kravi ali 8 žrebet ali 40 ovac, ipd.
Metuljnice - stročnice kot izvor dušika
Sintetično pridobljena mineralna dušikova gnojila in ostala kemično pripravljena gnojila so v ekološkem kmetovanju prepovedana. Dušik, ki je zelo pomemben za rast rastlin, lahko pridobimo tudi prek pridelave stročnic, pri katerih posebne bakterije na njihovih koreninah vežejo dušik iz zraka. V ta namen ekološki kmet uporablja »pridelovalne metode za ohranjanje dušika«. Zato ekološki kmet med dvema glavnima posevkoma poseje vmesni posevek in zmanjša obdelavo tal pred zimo.
Aktivno potovanje (mobilizacija) hranilnih snovi
V nasprotju z dušikom se ostala mineralna hranila, ki so pomembna za rast rastlin, v večini vrst tal (oziroma kamninski osnovi pod njimi) nahajajo v zadostnih količinah, vendar pa so v oblikah, ki rastlinam pogosto niso dostopne. Ti minerali se v tla lahko sproščajo s pomočjo koreninskih izločkov same rastline, ali pa s pomočjo živih bitij v tleh. Pri tako obsežnem zaprtem kroženju snovi t.i. 'aktivna mobilizacija hranil' zadošča za mnoge tipe tal, da rastline lahko pridejo do potrebnega kalija in fosforja.
Stanje hranil v tleh spremljamo s pomočjo redne analize tal. Če ugotovimo pomanjkanje določene snovi, kmet lahko z dovoljenjem organizacije za nadzor ekokmetovanja uporabi gnojilo s počasi delujočimi snovmi, kot so npr. naravni fosfati brez težkih kovin in kalijeva gnojila iz surovih kalijevih soli.
