10. KAKOVOST EKOŽIVIL
Celostno obravnavanje kakovosti
Vsako živilo ima poleg svoje okusnosti ter prehranske in uporabne vrednosti še vrsto drugih lastnosti, ki jih moramo upoštevati pri celostnem vrednotenju živil. Tu so pomembne tudi socialno-kulturne, politične in ekološke vrednosti, kot je na primer varstvo okolja in narave ter varstvo živali. Posebna kakovost ekološko pridelanih živil pa izvira tudi iz načina, kako je bilo živilo pridelano in predelano.
Strogo znanstveno gledano se ne da dokazati, da so ljudje, ki jedo le ekoživila, boj zdravi. Vendar pa obstajajo številna opozorila na to, da so ekoživila po določenih značilnostih kakovosti boljša.
Visoka ekološka vrednost
Ekološko kmetijstvo pazljivo ravna z naravnimi viri, varuje okolje, naravo in vodo in spodbuja biotsko raznovrstnost.
Visoka zdravstvena oz. prehranska vrednost
Ekoživila so zdrava. Na vseh stopnjah pridelave in predelave se izogibamo nepotrebnemu obremenjevanju živil z nezaželenimi snovmi. Ekoživila vsebujejo bistveno manj nitratov in v le izjemnih primerih preostanke kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Pri predelavi ne uporabljamo nepotrebnih dodatkov, ojačevalcev okusa, barvil ter naravno-identičnih ali umetnih arom. Veliko pozornost posvečamo pazljivim postopkom predelave, ki ohranja vsestransko vrednost živil. Tudi prepoved uporabe genske tehnologije zmanjšuje močna dodatna tveganja za človeško zdravje.
Okusnost ekoživil
Potrošniki ekoživila kupujejo tudi zaradi boljšega okusa. Rastišču prilagojena pridelava skupaj z ekološkimi pridelovalnimi ukrepi ter vrsti ustrezno krmljenje in reja živali v ekološkem kmetijstvu so ugodno izhodišče za razvoj arome in dobrega okusa pridelkov. Poleg tega k posebni okusnosti pripomore tudi ročna izdelava, na primer pri peki kruha ali pri izdelavi sira.
Visoka vitalnost
Kot potrošniki lahko vitalnost ekoživil doživimo čisto konkretno v svoji shrambi. Ekosadje in ekozelenjava se pogosto ohranita dalj časa. Še vedno pa staja odprta rasprava o tem, kar nekateri raziskovalci imenujejo življenjska sila ali vitalnost nekega živila, ki jo razlagajo takole: če pšenično zrno posejemo celo, iz njega zraste rastlina. Če zrno razrežemo, količina snovi pri analizi ostane enaka, vendar tako zrno ne kali več. To pomeni, da mora biti celota več kot le vsota posameznih delov. Za merejenje te vitalnosti so znanstveniki razvili več postopkov, s katerimi je moč razlikovati ekoživila od konvencionalnih. Na tem področju so potrebne še intenzivne raziskave.