3. Rodovitnost tal

3. Rodovitnost tal

ITR - Inštitut za trajnostni razvoj

 

3. RODOVITNOST TAL IN KOLOBAR V EKOLOŠKI PRIDELAVI

 

Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal

Rodovitna tla so izhodišče: »zdrava tla – zdrave rastline – zdrave živali – zdravi ljudje«. Tla niso le rastišče za rastline, temveč imajo skozi procese razgradnje, presnove in izgradnje v rastlini tudi osrednjo vlogo pri prehrani in za zdravje rastlin. Življenje v tleh (žuželke, črvi, mikroorganizmi…) razgrajuje odpadne rastlinske in živalske produkte in s tem v njih vsebovane hranilne snovi spreminja v hrano za rastline. Osrednjo vlogo pri tem igra humus oziroma celotna organska snov tal. Zato v tej povezavi govorimo o gospodarjenju s humusom. To gospodarjenje vključuje pester kolobar, zadostno preskrbo z organskimi snovmi in skrbno, previdno obdelavo tal ob najbolj ustreznem času.

 

Preverjanje z lopatnim preizkusom

Rodovitnost tal lahko preverimo z enostavnim preizkusom s pomočjo lopate. Najpomembnejši znaki rodovitnosti tal so struktura tal, morebitna neprepustna mesta ter porazdelitev vlage in koreninic.

 

 

 

Kolobar

Izraz kolobar pomeni redno menjavanje različnih kulturnih rastlin, ki imajo različne zahteve do njive, na kateri rastejo. Zato ekološki kmet poskuša na kar najboljši možen način uskladiti učinek predhodnega posevka s potrebami naslednjega. Ker se ekološki kmet lahko slabše brani pred pleveli, rastlinskimi boleznimi in škodljivci s pomočjo različnih pripomočkov, je kolobar »alfa in omega« ekološkega kmetijstva. Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati razmere rastišča, razmere na njivi, potrebe po krmi, delovne kapacitete, pa tudi gospodarsko-tehnične ter tržne vidike.

 

Pomen metuljnic v kmetijstvu

Dušik, ki je potreben za rodovitnost tal in za rast rastlin, v tla privedemo s pridelavo metuljnic. V to družino sodijo na primer fižol, grah, volčji bob in detelja. Te rastline lahko s pomočjo talnih bakterij vežejo dušik iz zraka in z njim bogatijo tla. Hkrati tla tudi rahljajo in rabijo kot zeleno gnojenje ali kot krma za živali.

Za ta namen je v kolobarju potrebnih kakih 30 odstotkov metuljnic kot glavnih posevkov. V kolobarju so posebej primerne krmne metuljnice, saj imajo v primerjavi z zrnatimi stročnicami boljši učinek na pridelek naslednjega posevka, pa tudi plevele zatirajo bolj učinkovito.

 

   

 

 

Izhodiščni meni | Prejšnji | Naslednji

© 2005-2006 Inštitut za trajnostni razvoj. Vse pravice pridržane.
Naslov: Inštitut za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pisarna: Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 00.386.1.4397.465, Telefaks: 00.386.1.4397.105, GSM: 00.386.51.368.890, E-pošta: info@itr.si
Spletno oblikovanje - vseved.net