9. TRAJNOSTNI RAZVOJ IN EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Pomemben prispevek ekološkega kmetijstva k varovanju narave in okolja so dokazale številne študije po vsem svetu. Prispeva še posebno k varovanju tal, ohranjanju naravnih virov, ohranjanju biotske raznovrstnosti rastlin in živali, k zmanjšanju obremenjevanja podnebja s toplogrednimi plini ter k zmanjšanju obremenjevanja podtalnice z nitrati in s preostanki pesticidov (sredstev za varstvo rastlin).
V ekološkem kmetijstvu ne uporabljamo kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, gnojimo prilagojeno potrebam rastlin in lastnostim tal, pridelujemo njivsko krmo v okviru široko zastavljenega kolobarja in na ta način prispevamo k ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst.
![]() |
![]() |
Za izdelavo mineralnih dušikovih gnojil in kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin so potrebne velike količine energije. Ker ekološki kmet teh sredstev ne potrebuje, prihrani ogromno energije. Enako učinkuje tudi zelo omejen dokup živalske krme: manjša poraba energije pomeni manjše emisije podnebju škodljivega ogljikovega dioksida ali rastlinam škodljivega amonijaka.
Tla so eden najpomembnejših naravnih virov, ki jih človek uporablja za svoje namene, saj so osnova za pridelovanje naših živil. Zaradi tega je varstvo tal še posebej pomebno. Tla na ekološki kmetiji se praviloma odlikujejo po visoki vsebnosti organske snovi in po višji biotski dejavnosti. Poleg tega so manj podvržena eroziji.
Ker je bilanca hranil na ekološki kmetiji v veliki meri uravnotežena, ekološko kmetijstvo s tem na poseben način prispeva k varstvu podtalnice in površinskih voda pred nitrati. Poleg tega v ekološkem kmetijstvu ni nikakršnega tveganja za pojav preostankov sredstev za varstvo rastlin v vodi. Zato so mnoge države uvedle posebne spodbude za to, da se kmetovanje na vodovarstvenih območjih preusmeri v ekološko. Tudi slovenski predpisi od l. 2003 dalje zahtevajo, da se na vodovarstvenih območjih kmetovanje preusmeri v ekološko.