Skok naprej

Informacija o projektu “SKOK NAPREJ”

(Izvajanje Akcijskega načrta za ekokmetijstvo)

Izvajalec: Inštitut za trajnostni razvoj
Partnerji: Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije – ZEKOS, Umanotera, Debio (Norveška)
Trajanje: julij 2008-december 2009
Sofinanciranje: Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem

S projektom želimo:

1. Doseči bistveni premik pri uresničevanju ANEK – bistveno pospešenje izvajanja ANEK (glej spodaj).

2. Prispevati k uresničitvi zastavljenih ciljev ANEK, zlasti glede povečanja deleža ekoloških kmetij oziroma zemljišč ter deleža ekoživil v potrošnji do leta 2015.

3. Zagotoviti večjo prepoznavnost ANEK med deležniki – nosilci ukrepov, kot tudi za začetek oziroma izboljšanje medsebojne koordinacije deležnikov.

4. Prispevati k trajnostnemu razvoju Slovenije na vrsti pomembnih področij:

  • Varstvo okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, s povečanim preusmerjanjem kmetijstva v ekološko pridelavo.
  • Trajnostni socialni in ekonomski razvoj podeželja, z izboljšanjem dohodkov prebivalcev na podeželju, ustvarjanjem novih in boljših delovnih mest.
  • Izboljšanje oskrbe s kakovostnimi živili z visoko prehransko vrednostjo.
  • Zavarovanje obstoja kmetijstva brez GSO v Sloveniji (zlasti ekološkega kmetijstva) ter zagotovitev dosledne uporabe previdnostnega načela pri kmetijski uporabi GSO v Sloveniji (preprečitev morebitne dolgoročne škode za biotsko raznovrstnost, ekosisteme in zdravje).

5. Prispevati k temu, da bo Slovenija med tistimi državami članicami EU, ki bodo tako v skorajšnjem “zdravstvenem pregledu” Skupne kmetijske politike (druga polovica l. 2008) kot tudi v pripravah novih usmeritev po letu 2013 (začetek v l. 2010) najmočneje zagovarjale takšne spremembe Skupne kmetijske politike, ki bo podpirala ekološko pridelavo, večnamensko kmetijstvo, varstvo okolja in biotske raznovrstnosti, ter trajnosten razvoj podeželja.

Na ITR smo pri oblikovanju ANEK intenzivno sodelovali in dejavno spodbujali vključevanje organizacij civilne družbe (okoljske, ekokmetijske, varstvo potrošnikov …) v njegovo pripravo. Vsi omenjeni smo zato še posebej močno zavzeti za njegovo uspešno uresničevanje. Po dveh letih in pol ugotavljamo, da se ANEK na mnogih področjih izvaja prepočasi, kar resno ogroža njegove cilje, kot je npr. doseči 15 % ekokmetij in 20 % ekozemljišč do leta 2015.  

S tem projektom bomo pospešili izvajanje ANEK na štirih kritičnih točkah – štirih temah našega projekta:

Tema 1: PRENOS ZNANJA za EKO

Stanje pred začetkom projekta: Zelo šibek prenos znanja za ekokmetovanje in odsotnost sistema spodbujanja kmetij za preusmeritev v EKO.

Glavni cilji so bili:

  • Vzpostavitev oziroma izboljšanje sistemov prenosa znanja o ekološkem kmetijstvu in izboljšanje spodbujanja kmetij v preusmeritev v ekološko kmetijstvo, s pomočjo vrste dejavnosti, ki bodo pomagale vzpostaviti naše sodelovanje s Kmetijsko svetovalno službo in izobraževalnimi inštitucijami, ter z izkušenimi ekološkimi kmeti oziroma njihovimi združenji,
  • vzpodbuditev nujno potrebnega sodelovanja med naštetimi deležniki,
  • omogočiti, da se obstoječe znanje in izkušnje ekoloških kmetov začno sistematično prenašati na druge kmete, pa tudi na kmetijske svetovalce, ki jim znanja o ekokmetijstvu močno manjka.

Kaj smo dosegli:

  • Ustanovili smo “Medinštitucionalno skupino za ekološko kmetijstvo”, ki vključuje predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) – Kmetijske svetovalne službe, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede univerze v Mariboru, Zveze Biodar in biodinamičnih združenj.
  • “Medinštitucionalna skupina za EK”, ki se je redno sestajala skozi celo leto, je pripravila priporočila za izvajanje ANEK in jih oblikovala v dokument “Pet prioritet za razvoj ekološkega kmetijstva” ter ga predstavila na posvetu v okviru sejmu AGRA V Gornji Radgoni, 3. 9. 2009.
thumbnail of Na posvetu 3

Objava novice iz posveta

 

 

  • MKGP je na pobudo naše skupine januarja 2010 ustanovilo posebno “Delovno skupino za spremljenje izvajanja Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015”, v kateri so predstavniki deležnikov in kmetijskega ministrstva. Skupina bo spremljala in ocenjevala uspešnost izvajanja Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje.

Zgibanka posreduje osnovne informacije o tem, kakšne so naloge posameznih inštitucij/organizacij v ekološkem kmetijstvu, ter katere nudijo izobraževanje in svetovanje (prenos znanja) v ekološkem kmetijstvu. Zgibanka je namenjena kmetom, ki jih zanima preusmeritev v ekološko kmetijstvo, pa tudi že obstoječim ekološkim kmetom, ter društvom in drugim organizacijam, ki posredujejo ekokmetijsko znanje.

Tema 2: ZJN

Stanje pred začetkom projekta: Odsotnost »zelenih javnih naročil« na področju živil, t.j. ekoživil v javnih naročilih.

Glavni cilji so bili:

  • Spodbuditev zelenih javnih naročil in uporabe ekoživil v javnih kuhinjah ter spodbujanje ponudbe ekoživil v gostinstvu in postrežbi (“mass catering”);
  • S tem posredno ustvariti privlačnejše tržne priložnosti za ekološke kmete in predelovalce.

Kaj smo dosegli:

  • Identificirali smo zainteresirane javne naročnike (šole, vrtce, bolnice …) ter nekatere predstavnike gostinskega sektorja.
  • S podporo Ministrstva za šolstvo smo oblikovali in naredili analizo vprašalnika – ANKETE za osnovne šole in vrtce v katerem smo identificirali izkušnje, načrtov in potreb šol v zvezi z naročanjem ekoživil.
  • Pripravili smo “Priporočila za javno naročanje ekoživil” vklj. z ekoživili iz pravične trgovine. Osnutek priporočil smo predstavili na posvetu “Ekoživila v javnih naročilih”.
  • Organizirali smo posvet “Ekoživila v javnih naročilih” v prostorih Ministrstva za šolstvo in šport, za relevantne deležnike: osnovne šole in vrtce, javno upravo, nadzorne organizacije, ekološke kmete in ekološke predelovalce. Na posvetu je sodelovalo 130 udeležencev.

 

Tema 3: GSO

Stanje pred začetkom projekta: Problematika trajnega preprečevanja kontaminacije posevkov in živil z gensko spremenjenimi rastlinami.

Glavni cilji so: 

  • Spodbujanje javne razprave o uporabi gensko spremenjenih organizmov, zlasti rastlin, v kmetijstvu in živilih v Sloveniji (in Evropi);
  • Osveščanje javnosti in politikov, z odpiranjem pravih vprašanj o (potrebnosti) rabe genske tehnologije v kmetijstvu in o celostnem pristopu k problematiki, zlasti z vidika vpliva na ekosisteme;
  • Usposobiti določeno število članov okoljskih NVO in posameznikov za vodenje javne razprave na področju GSO v kmetijstvu in hrani ter nudenje informacij zainteresiranim lokalnim skupnostim in posameznikom v svojem okolju;
  • Dolgoročno zavarovati obstoj ekološkega kmetijstva (v katerem je uporaba GSO popolnoma prepovedana) ter izbiro potrošnikov (ki pričakujejo, da v ekoloških živilih ni prisotna niti najmanjša količina GSO) v Sloveniji; zavarovati pa tudi obstoj kmetijstva brez GSO nasploh.

Kaj smo dosegli:

    • Organizirali smo delovna srečanja za sodelavce kampanje “Brez GSO”, na katerih smo  naredili načrt ciljev in namenov naših dejavnosti za leti 2009 in 2010.
    • Pripravili in izvedli smo “Strateško delavnico za dejavnosti na področju GSO”, na kateri smo postavili glavne prioritete za nadaljnje skupno delo NVO in zainteresiranih posameznikov.
    • Pripravili, oblikovali in natisnili smo brošuro: »Genska tehnologija v kmetijstvu in na krožniku? Kaj morate vedeti. Kaj lahko storite.”
    • Z Geraldom Alteno, predstavnikom norveške organizacije Debio, ki se posveča nadzoru ekološkega kmetijstva in certifikaciji ekoloških pridelkov in živil, smo opravili kratek pogovor o tem, kako je področje GSO urejeno na Norveškem, ki ni članica Evropske unije, pač pa z njo tesno sodeluje v gospodarstvu, raziskovanju, kulturi in na številnih drugih področjih.
    • Organizirali smo dvodnevni “Seminar o genski tehnologiji v kmetijstvu za kampanjo “Brez GSO” za zunanje sodelavce, prostovoljce in druge zainteresirane. Namen seminarja je bil izboljšati znanja in zmožnosti udeležencev za osveščanje javnosti o problematiki GS rastlin.
    • Aktivno smo spremljali dogajanje na področju zakonodaje glede GSO po Sloveniji in Evropi: udeležili smo se več sestankov z odgovornimi ministrstvi, sestali smo se z zainteresiranimi organizacijami in posamezniki za izmenjavo in uskladitev mnenj s poudarkom na Zakonu o soobstoju GS rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, udeležili smo se posvetov po Sloveniji in na evropski ravni – informacije smo posredovali in uspešno uporabili na sestankih.

Tema 4: PROMOCIJA ANEK

Stanje pred začetkom projekta: Neprepoznavnost in nizka prioriteta ANEK med nosilci ukrepov, zlasti na ministrstvih in javnih inštitucijah.

Glavni cilji so:

  • Izboljšanje prepoznavnosti vsebine in strateškega pomena ANEK s strani deležnikov,  nosilcev ukrepov ANEK ter s strani politikov (to dvoje kot prednostno), ter s strani kmetov in javnosti;
  • Začetek oziroma izboljšanje koordinacije dejavnosti, povezanih z ANEK, med posameznimi deležniki oziroma nosilci ukrepov.

Kaj smo dosegli:

  • Aktivno sodelovanje v delovni skupini za zelena javna naročila v okviru Sveta za trajnostni razvoj Vlade RS: priprava predlogov za uvajanje ekoživil v ZJN – glej “Tema 2”.
  • Prevedli, pripravili in natisnili smo publikacijo programa evropske tehnološke platforme za ekološko kmetijstvo – “TP Organics, ki je odlično orodje za promocijo ekološkega kmetijstva predvsem v državnih ustanovah, javnem sektorju in politiki.

“Vizija za raziskovalni program za ekoživila in ekološko kmetijstvo do leta 2025”

Za vsako od 4 tem smo pripravili več sporočil za javnost glede na potrebe in razvoj dogodkov ter opravili številne intervjuje tako z radijskimi kot TV mediji. O naših temah so poročali tudi slovenski mediji.

Projekt izvajamo s finančno podporo Islandije, Lihtenštajna in Norveške prek Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

Comments are closed