• mladim kmetom omogočiti, da znajo ugotoviti tveganja in nevarnosti, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu;
• mladim kmetom omogočiti, da izvejo, kako se lahko soočijo s temi tveganji in nevarnostmi in se jim izognejo;
• mlade kmete spodbuditi k discipliniranemu in profesionalnemu pristopu k zagotavljanju varnosti pri delu na kmetiji.

Podane informacije uporabite za to, da boste znali vprašati prava vprašanja in dobiti ustrezne uporabne odgovore s strani lokalnih strokovnjakov in tistih, ki so zadolženi za skrb za varnost in zdravje v kmetijstvu. Seveda vam ne moremo povedati, kako morate upravljati svojo kmetijo. To lahko storite samo sami. Vendar pa vam lahko pomagamo, da prepoznate in preprečite možne nesreče in dolgoročna zdravstvena tveganja in da svoje vsakodnevno delo in življenje načrtujete tako, da se jim izognete.

Zahvala

Besedilo je bilo povzeto iz javno dostopnih informacij, ki so namenjene kmetom, in so prosto dostopne (v angleškem jeziku, op. prev.) na spletnih straneh naslednjih organizacij:

• The Health and Safety Executive, UK (http://www.hse.gov.uk)
• The Health and Safety Laboratories in the UK (http://www.hsl.gov.uk)
• WorkSafe Western Australia, (http://www.saftekinc.com/worksafe), pripravili Safetek Inc of Australia (http://www.saftekinc.com).
• Mednarodna organizacija za delo (The International Labour Organisation – ILO), katere članstvo vključuje sindikate, ki predstavljajo delavce v kmetijstvu po vsem svetu. Informacije so na voljo na:
  http://www.ilo.org/
• Pri pripravi slovarja je bila uporabljena tudi vrsta drugih strokovnih spletnih strani. Kjer so izvlečki v slovarju vzeti s spletnih strani, so podane tudi povezave na ustrezne spletne strani.

Informacije, predstavljene v tem priročniku, ne obsegajo vsega, kar je dostopno na spletu. Informacije smo ponekod tudi razširili ali združili. Navodila, kako najdete ustrezne spletne strani (z originalnimi podatki) in nadaljnje informacije o koristnih knjigah, letakih ali revijah (dostopnih brezplačno ali z nakupom) so podane na koncu v poglavju Bibliografija (velja za gradivo v slovenščini) ali na CD-ju tečaja v angleškem jeziku (velja za gradivo v angleškem jeziku).

 Slovar

A  B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž

absorbcija – prodiranje tekočine v čvrsto snov prek kapilarnega, ozmotskega, kemičnega procesa ali topljenja. Kemikalije prispejo v človeško kri npr. prek absorbcije skozi oči, poškodbe na koži, pa tudi skozi nepoškodovano kožo.

akutna toksičnost (strupenost) – se nanaša na škodljive učinke, ki jih utrpimo zaradi kratke, enkratne izpostavljenosti strupenim snovem. Pojavijo se v razmeroma kratkem času. Izpostavljenost merimo v sekundah, minutah ali urah glede na trajanje vdihovanja ali absorbcije skozi kožo.

antigen – telesu tuja snov, ki sproži nastanek protiteles v organizmu.

baza – spojina s pH višjim od 7. Baze, z drugim izrazom tudi alkalne snovi, razjedajo živo tkivo, npr. človeško kožo..

biohazard – glej nevarni biološki odpadki.

čista snov – kemična snov z razmeroma malo nečistočami.

dihalna nevarnost – posledica določene koncentracije kontaminanta v zraku, ki po vstopu v telo skozi dihalni sistem oziroma vdihovanju v pljuča škoduje teles oziroma zdravju.

dražeča snov – kemična snov, ki po absorbciji, vdihovanju ali zaužitju povzroči vnetje ali bolečino tkiva.

eksploziv – kemikalija, ki povzroči nenadno, skoraj trenutno sprostitev pritiska, plina in vročine, kadar je izpostavljena nenadnemu udarcu, pritisku ali visoki temperaturi.

fizično nevarna snov – snov, ki je stisnjen plin, eksploziv, vnetljiva snov, organski peroksid, oksidant, nestabilna ali reagira z vodo.

IDLH – neposredna nevarnost za življenje in zdravje (Immediately Dangerous to Life and Health). Najvišja koncentracija snovi, ki jo človek še lahko prenese v 30 minutah izpostavljanja, ne da bi prišlo do simptomov poškodb ali nepovratnih zdravstvenih posledic.

izlitje nevarnih snovi – nenamerna sprostitev (izliv, iztok) kemikalij, ki povzročijo neposredno nevarnost za delavce in okolje. V primeru izlitja nevarnih snovi je treba takoj zapustiti mesto izlitja in poklicati pomoč, saj je ravnanje ob takšnih izlivih stvar posebej usposobljenih in opremljenih ekip.

karcinogena snov – vsaka snov, ki povzroča razvoj rakastih celic v živih tkivih, tako tiste, ki so znane kot povzročitelji raka pri človeku ali živalih, kot tiste, za katere so ugotovili, da povzročajo raka pri živalih v laboratorijskih razmerah.

kemična reaktivnost – lastnost – zmožnost snovi, da se kemično spremeni, pri čemer so možne tudi posledice v obliki eksplozij ali sproščanja nevarnih hlapov.

kislina – organska ali anorganska spojina s pH manj kot 7. Kisle snovi razjedajo živo tkivo.

korozivna snov – v povezavi z zdravjem je korozivna snov kemikalija, ki povzroča vidno uniče(va)nje ali nepovratne spremembe živih tkiv, prek kemične dejavnosti na mestu stika s tkivom.

kronična toksičnost (strupenost) – se nanaša na škodljive učinke, ki jih utrpimo zaradi ponavljajoče se ali dolgotrajne izpostavljenosti strupenim snovem.

kužen odpadek – odpadek, ki lahko povzroči bolezen. Da nek odpadek smatramo za kužen, mora vsebovati bolezenske viruse ali druge patogene mikroorganizme z zadostno virulentnostjo in v zadostni količini, da bi izpostavljanje temu odpadku lahko povzročilo nalezljivo bolezen.

mejna vrednost (MV) - je koncentracija škodljive snovi v zraku, za katero glede na sedanje znanje ni nevarnosti, da bi škodovala zdravju delavca, če je delavec izpostavljen takšni ali nižji vrednosti v vsej delovni dobi. Pri tem je standardni delovni dan dolg 8 ur in standardni delovni teden 40 ur. Mejne vrednosti ne predstavljajo ostre meje med varnim in nevarnim. So le priporočene orientacijske vrednosti, ki veljajo za povprečnega zdravega človeka pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu. V svetu so trije najpomembnejši sistemi za izražanje mejnih vrednosti: v ZDA je to sistem TLV (Treshold Limit Values), v Veliki Britaniji sistem OEL (Ocupational Exposure Limits) in v Nemčiji sistem MAK-Werte.

mutagena snov – kemična spojina, ki povzroči mutacije dednega materiala (DNK) in živih celic.

nevarna kemikalija – kemikalija, za katero obstaja statistično značilen dokaz na osnovi vsaj ene študije, izvedene v skladu z uveljavljenimi znanstveno-raziskovalnimi načeli, da izpostavljenost le-tej pri delavcih povzroča akutne ali kronične posledice za zdravje. Izraza »nevarna kemikalija« in »zdravstveno tveganje« se nanašata na kemikalije, ki so karcinogene, strupene ali močno strupene, dražeče, korozivne, strupene za jetra/ledvice/živčevje, ki motijo tvorbo krvnih celic, povečujejo občutljivost organizma, ter povzročajo poškodbe pljuč, kože, oči ali sluznic.

nevarni biološki odpadki; biohazard – so biološki povzročitelji ali razmere (kot so kužni organizmi ali nevarne/pomanjkljivo zavarovane laboratorijske razmere), ki ustvarjajo tveganja oziroma nevarnosti za človeka in njegovo okolje. Ta opredelitev obsega katerekoli in vse snovi, ki vsebujejo materiale ali organizme, ki lahko škodujejo oziroma poškodujejo človeka ali njegovo okolje, vendar pa ne sodijo med industrijske odpadke.

oksidant – kemikalija, ki spodbuja ali sproži gorenje materialov, s čimer povzroči vžig oziroma požar ali sama, ali pa prek sproščanja kisika ali drugih plinov.

oprema za osebno zaščito – pripomočki ali oblačila, ki jih nosijo delavci, da se zavarujejo pred nevarnostmi na delovnem mestu oziroma v svoji okolici. Primeri so naušniki, rokavice, zaščitna očala…

organska snov – vsaka snov, ki vsebuje ogljik.

para – plinska oblika snovi, ki so običajno v tekočem ali trdnem stanju (pri običajni sobni temperaturi in tlaku).

strup – vsaka snov, ki je že v majhnih količinah škodljiva živim tkivom oziroma organizmom. Dejavniki, ki odločajo o posledicah, so koncentracija, čas izpostavljanja, velikost delcev, dovzetnost glede na tkivo, ter občutljivost izpostavljenega tkiva za to snov.

teratogena snov – snov, ki lahko povzroči fizične poškodbe razvijajočega se zarodka, kadar ji je nosečnica izpostavljena.

vnetljivost – opisuje, s kakšno lahkoto se vname neka tekočina, trdna snov ali plin, ali spontano (samovžig) ali zaradi iskre ali plamena. Bolj ko je neka snov vnetljiva, hitreje zagori.

vodno reaktivna snov – kemikalija, ki reagira z vodo, pri čemer se sprosti plin, ki je ali vnetljiv ali zdravju nevaren.

vrelišče – temperatura, pri kateri je parni pritisk tekočine enak pritisku okoliške atmosfere in se tekočina hitro spreminja v paro. Vnetljive snovi, ki imajo nizko vrelišče, so požarno nevarne.