|
Slovar
A B C
Č D E
F G H I J K L
M N O
P R S Š T U
V Z Ž
absorbcija
–
prodiranje tekočine v čvrsto snov prek kapilarnega, ozmotskega,
kemičnega procesa ali topljenja. Kemikalije prispejo v človeško
kri npr. prek absorbcije skozi oči, poškodbe na koži, pa tudi
skozi nepoškodovano kožo.
akutna
toksičnost (strupenost) –
se nanaša na
škodljive učinke, ki jih utrpimo zaradi kratke, enkratne
izpostavljenosti strupenim snovem. Pojavijo se v razmeroma
kratkem času. Izpostavljenost merimo v sekundah, minutah ali
urah glede na trajanje vdihovanja ali absorbcije skozi kožo.
antigen –
telesu tuja snov, ki sproži nastanek protiteles v organizmu.
baza
–
spojina s pH višjim od
7. Baze, z drugim izrazom tudi alkalne snovi,
razjedajo živo tkivo, npr. človeško kožo..
biohazard –
glej
nevarni biološki odpadki.
čista
snov –
kemična snov z
razmeroma malo nečistočami.
dihalna nevarnost
– posledica določene koncentracije kontaminanta v zraku, ki po
vstopu v telo skozi dihalni sistem oziroma vdihovanju v pljuča
škoduje teles oziroma zdravju.
dražeča snov –
kemična snov, ki po absorbciji, vdihovanju ali zaužitju povzroči
vnetje ali bolečino tkiva.
eksploziv
–
kemikalija, ki povzroči nenadno, skoraj trenutno sprostitev
pritiska, plina in vročine, kadar je izpostavljena nenadnemu
udarcu, pritisku ali visoki temperaturi.
fizično nevarna snov –
snov, ki je
stisnjen plin, eksploziv, vnetljiva snov, organski peroksid,
oksidant, nestabilna ali reagira z vodo.
IDLH
– neposredna nevarnost za življenje in zdravje
(Immediately
Dangerous to Life and Health). Najvišja koncentracija snovi, ki
jo človek še lahko prenese v
30
minutah izpostavljanja, ne da bi prišlo do simptomov poškodb ali
nepovratnih zdravstvenih posledic.
izlitje
nevarnih snovi –
nenamerna
sprostitev (izliv, iztok) kemikalij, ki povzročijo neposredno
nevarnost za delavce in okolje. V primeru izlitja nevarnih snovi
je treba takoj zapustiti mesto izlitja in poklicati pomoč, saj
je ravnanje ob takšnih izlivih stvar posebej usposobljenih in
opremljenih ekip.
karcinogena snov
– vsaka snov,
ki povzroča razvoj rakastih celic v živih tkivih, tako tiste, ki
so znane kot povzročitelji raka pri človeku ali živalih, kot
tiste, za katere so ugotovili, da povzročajo raka pri živalih v
laboratorijskih razmerah.
kemična
reaktivnost –
lastnost –
zmožnost snovi, da se kemično spremeni, pri čemer so možne tudi
posledice v obliki eksplozij ali sproščanja nevarnih hlapov.
kislina –
organska ali anorganska spojina s pH manj kot
7. Kisle snovi razjedajo živo tkivo.
korozivna snov
– v
povezavi z zdravjem je korozivna snov kemikalija, ki povzroča
vidno uniče(va)nje ali nepovratne spremembe živih tkiv, prek
kemične dejavnosti na mestu stika s tkivom.
kronična
toksičnost (strupenost) –
se nanaša na
škodljive učinke, ki jih utrpimo zaradi ponavljajoče se ali
dolgotrajne izpostavljenosti strupenim snovem.
kužen odpadek
–
odpadek, ki lahko povzroči bolezen. Da nek odpadek smatramo za
kužen, mora vsebovati bolezenske viruse ali druge patogene
mikroorganizme z zadostno virulentnostjo in v zadostni količini,
da bi izpostavljanje temu odpadku lahko povzročilo nalezljivo
bolezen.
mejna
vrednost (MV)
- je koncentracija škodljive snovi v zraku, za katero glede na
sedanje znanje ni nevarnosti, da bi škodovala zdravju delavca,
če je delavec izpostavljen takšni ali nižji vrednosti v vsej
delovni dobi. Pri tem je standardni delovni dan dolg
8 ur in standardni
delovni teden 40
ur. Mejne vrednosti ne predstavljajo ostre meje med varnim in
nevarnim. So le priporočene orientacijske vrednosti, ki veljajo
za povprečnega zdravega človeka pri normalnih mikroklimatskih
razmerah in pri fizično lahkem delu. V svetu so trije
najpomembnejši sistemi za izražanje mejnih vrednosti: v ZDA je
to sistem TLV (Treshold Limit Values), v Veliki Britaniji sistem
OEL (Ocupational Exposure Limits) in v Nemčiji sistem MAK-Werte.
mutagena snov
–
kemična spojina, ki povzroči mutacije dednega materiala (DNK) in
živih celic.
nevarna
kemikalija –
kemikalija, za
katero obstaja statistično značilen dokaz na osnovi vsaj ene
študije, izvedene v skladu z uveljavljenimi
znanstveno-raziskovalnimi načeli, da izpostavljenost le-tej pri
delavcih povzroča akutne ali kronične posledice za zdravje.
Izraza »nevarna kemikalija« in »zdravstveno tveganje« se
nanašata na kemikalije, ki so karcinogene, strupene ali močno
strupene, dražeče, korozivne, strupene za
jetra/ledvice/živčevje, ki motijo tvorbo krvnih celic,
povečujejo občutljivost organizma, ter povzročajo poškodbe
pljuč, kože, oči ali sluznic.
nevarni
biološki odpadki; biohazard
– so biološki povzročitelji ali razmere (kot so kužni organizmi
ali nevarne/pomanjkljivo zavarovane laboratorijske razmere), ki
ustvarjajo tveganja oziroma nevarnosti za človeka in njegovo
okolje. Ta opredelitev obsega katerekoli in vse snovi, ki
vsebujejo materiale ali organizme, ki lahko škodujejo oziroma
poškodujejo človeka ali njegovo okolje, vendar pa ne sodijo med
industrijske odpadke.
oksidant
–
kemikalija, ki spodbuja ali sproži gorenje materialov, s čimer
povzroči vžig oziroma požar ali sama, ali pa prek sproščanja
kisika ali drugih plinov.
oprema
za osebno zaščito –
pripomočki ali
oblačila, ki jih nosijo delavci, da se zavarujejo pred
nevarnostmi na delovnem mestu oziroma v svoji okolici. Primeri
so naušniki, rokavice, zaščitna očala…
organska snov
–
vsaka snov, ki vsebuje ogljik.
para
–
plinska oblika snovi, ki so običajno v tekočem ali trdnem stanju
(pri običajni sobni temperaturi in tlaku).
strup
–
vsaka snov, ki je že v majhnih količinah škodljiva živim tkivom
oziroma organizmom. Dejavniki, ki odločajo o posledicah, so
koncentracija, čas izpostavljanja, velikost delcev, dovzetnost
glede na tkivo, ter občutljivost izpostavljenega tkiva za to
snov.
teratogena
snov –
snov, ki lahko
povzroči fizične poškodbe razvijajočega se zarodka, kadar ji je
nosečnica izpostavljena.
toksini
–
snovi, kot
so karcinogeni, dražeče snovi ali strupeni plini, tekočine in trdne snovi, ki so
moteče ali škodljive za človeško zdravje.
vnetljivost
–
opisuje, s kakšno lahkoto se vname neka tekočina, trdna snov ali
plin, ali spontano (samovžig) ali zaradi iskre ali plamena. Bolj
ko je neka snov vnetljiva, hitreje zagori.
vodno
reaktivna snov –
kemikalija, ki
reagira z vodo, pri čemer se sprosti plin, ki je ali vnetljiv
ali zdravju nevaren.
vrelišče –
temperatura, pri kateri je parni pritisk tekočine enak pritisku
okoliške atmosfere in se tekočina hitro spreminja v paro.
Vnetljive snovi, ki imajo nizko vrelišče, so požarno nevarne.
|