IV. DEL. IZBIRA STRATEGIJ RAVNANJA Z ŽIVALMI IN ZDRAVLJENJA ŽIVALI

A. Osnovni razmislek

Na vaše strategije ravnanja z živalmi in zdravljenja živali bo seveda vplivalo, katere živali na kmetiji redite, ter vaše neposredno okolje (npr. ali je vaša kmetija v hribih ali v dolini; ipd.). Nanje bo bistveno vplivalo tudi, kakšen je vaš sistem reje (Imate prosto rejo ali intenzivno? Ste ekološki kmet? ipd.) Glede na to se morate odločiti, kako boste ravnali z živalmi na svoji kmetiji.

Upoštevati morate tudi zakonodajo EU na področju živinoreje, ki je prenesena tudi v vašo nacionalno zakonodajo; ta zahteva tudi skrb za to, da so živali na kmetiji zdrave in brez okužb. Kršenje te zahteve lahko privede do sodnega postopka. Seveda pa je res, da bolezni in okužbe močno vplivajo na kakovost in možnost prodaje živalskih proizvodov, nekatere pa lahko povzročijo celo nevarne bolezni pri ljudeh. Zato večina kmetov ne rabi pretirane spodbude za to, da skrbi za zdravje svojih živali.

Če živali redimo za prirejo hrane, je jasno, da mora biti uporaba kemikalij in zdravil, ki jih uporabljamo za zagotavljanje dobrega počutja živali in za nadzor živalskih bolezni, omejena. V Evropski uniji je v teku uvedba predpisovanja priznanih zdravil tako za ljudi kot za živali. Vendar pa je treba vedeti, da so na voljo tudi nedovoljena sredstva in da kmetje poleg tega lahko uporabljajo tudi lastne postopke zdravljenja (ali krepitve zdravja živali) na osnovi alternativne medicine. Glede na množico informacij tu ne moremo podati splošnih priporočil. Obstaja vrsta sprejetih dejstev glede certifikacije (potrjevanja) zdravil za živali in zdravljenja živali:

• Kmet, živinozdravnik, industrija zdravil, in zato tudi oblasti, pristojne za urejanje področja, se srečujejo z mnogimi različnimi vrstami "živalskih pacientov", od katerih ima vsaka svoj lastni metabolizem in občutljivosti, celo z vidika zdravljenja, ki je običajno pri ljudeh. Na primer, mačke so izrazito občutljive na aspirin, paracetamol pa je, celo v razmeroma nizkih odmerkih, smrtno nevaren za jazbece. Zato za registrirana zdravila izvajajo posebne klinične teste za vsako živalsko vrsto posebej.
• Vendar so stvari še bolj zapletene, saj obstaja možnost, da kmetje lahko rokujejo z velikimi količinami teh zdravil, še posebej, če jih mešajo v krmo, ali pa celo čredo ali jato obravnavajo s preventivnimi zdravili ali cepivi. Zato je treba pri postopku potrjevanja zdravil upoštevati tudi varnost kmetov.
• Tu pa je še okoljski vidik; ne le pri zdravljenju živali na kmetiji. Vsak proizvod v postopku odobritve za trg mora biti podvržen "oceni vplivov na okolje". To v industriji povzroča nekaj napetosti; kajti vsak se namreč strinja s potrebo po natančnem pregledu proizvodov, ki jih v kmetijstvu uporabljamo v velikih količinah (takih, kot so npr. kopeli ali sredstva proti zajedavcem), medtem ko je smiselnost ocene vplivov na okolje v primeru mačje ovratnice proti bolham manj razumljiva.
• Tudi varstvo potrošnikov je pomemben dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati pred odobritvijo proizvoda za trg, še posebej, ko gre za živalske proizvode, namenjene prehrani. Po zakonodaji EU je potrebno za "farmakološko aktivne" snovi, ki jih vsebujejo zdravila za živali, katerih proizvodi so namenjeni prehrani, določiti najvišjo dovoljeno vrednost, pa tudi karenco, in sicer za vsak prehranski proizvod in za vsako živalsko vrsto. Zdravljenje živali z zdravili, ki nimajo določene MRL ali karence, je nezakonito. Vendar pa se zakonodaja EU osredotoča na ciljne vrste, ne na zdravljeni individuum (posamezno žival). To povzroča spor, saj je treba z zdravili, ki imajo določene najvišje dovoljene vrednosti ali karence, zdraviti tudi živali, ki niso namenjene prehrani, kot so npr. dirkalni konji, zajci ipd.

Na osnovi predstavljenega lahko zaključimo, da so zdravila za živali v mnogočem podvržena celo strožjim predpisom kot zdravila za ljudi. Neizogibna, čeprav ne namerna, posledica te zahtevne in drage zakonodaje pa je žal to, da se je število priznanih zdravil zmanjšalo, medtem ko se zdi, da sta se izogibanje in izmikanje zakonodaji povečala.

Vendar pa veterinar sme uporabiti nepriznana zdravila za zdravljenje živali (celo tistih za prehrano), še posebej če se morata veterinar in kmet odzvati na izbruh novih ali neprepoznavnih razmer. To je v angleško govorečih deželah znano kot "kaskada". Nekateri na to gledajo kot na pomemben varnostni ventil, drugi pa kot na nevarno vrzel v zakonodaji. Medtem ko zakonodaja EU (in tista v državah članicah) zahteva, da »nobena oseba ne sme živali predpisati nobenega zdravila, če le-to nima dovoljenja za trg«, pa ostaja moralna, etična in zakonska zahteva do rejcev živali in poklicna dolžnost veterinarjev, da skrbijo za "živali v njihovem varstvu". In enako kot pri človeških pacientih, odsotnost priznanega zdravila ne odstrani potrebe po zdravljenju.

Oblasti EU sprejemajo dejstvo, da morajo rejci živali in veterinarji opravljati svoje dolžnosti. V zakonodaji obstaja drevo – t.j. hierarhična pot odločanja, znana kot "kaskada", ki veterinarju omogoča, da gre skozi vrsto odločitev, ki se postopoma oddaljujejo od ideala; če za zdravljenje nekega določenega pacienta ni na voljo priznanega proizvoda, veterinar lahko predpiše:

1.     Proizvod (zdravilo), odobren za to bolezen pri neki drugi živalski vrsti, ali proizvod, odobren za drugo bolezen, toda pri isti živalski vrsti.

2.     Če tak proizvod ne obstaja, ustrezno priznano zdravilo za ljudi.

3.     Če noben od zgoraj navedenih proizvodov ne obstaja, pa proizvod, ki ga improvizirano pripravi pooblaščena oseba v skladu z veterinarskim receptom.

Za živali, ki jih redimo za hrano, pa pri tem še vedno ostaja zahteva glede uporabe izključno aktivne snovi, ki ima znano najvišjo dovoljeno vrednost.

Predpisi vključujejo mnoga zdravila, ki jih dajemo oralno, z injekcijo, ali uporabljamo zunanje, npr. mazila. Pod te predpise spadajo tudi mnoga zatiranja škodljivcev in "kopeli", kot npr. z organofosfati.

Ti splošni pesticidi so lahko zelo nevarni za uporabo. V tem priročniku v III. delu podajamo pomembne informacije glede uporabe teh škropiv in pesticidov.

Bolezni in nadloge, proti katerim se morate kot rejec zavarovati, določa vaše neposredno okolje. Nasvet lahko da živinozdravnik ali lokalne pisarne veterinarske uprave.

B.                Splošni ukrepi za varnost na kmetijah s prirejo mleka

Kmetije s prirejo mleka večkrat delajo razmeroma na samem, srečujejo se s tveganji glede obnašanja živali, mehaničnih nevarnosti, klimatskih razmer ter kratkih rokov za mnoga opravila, ki silijo k hitenju pri delu.

Ugotovite nevarnosti

Poglejte, kako je z nevarnostmi glede strele, električnega toka, zdrsov, usposabljanja in nadzora novih in mladih sodelavcev, obnašanja živali, vzdrževanja strojev, dvigovanja in nošenja težkih bremen.

Ocenite tveganje

Za vsako ugotovljeno nevarnost preverite, kakšna je verjetnost, da se zgodi, in kako hude so lahko poškodbe ali nesreča. Večja ko je verjetnost in resnost poškodbe, tem bolj nujno je, da nevarnost zmanjšamo ali odstranimo. Premislite o ustreznih spremembah in zagotovite, da ne ustvarite novih nevarnosti.

Uvedite spremembe

Pri zmanjševanju tveganj v reji molznic vam lahko pomaga naslednje:

• Poskrbite za ustrezno osvetlitev pri zgodnji jutranji in pozni večerni molži.
• Betonske površine morajo biti hrapave, da zagotovimo dober oprijem tako za ljudi, ki delajo z živalmi, kot za živali.
• Uredite molzišče tako, da bo fizični napor čim manjši.
• Na gibljivih delih, npr. jermenih in kolesih, imejte nameščena varovala.
• Preverite varovala na kompresorjih, črpalkah, električnih motorjih in žitnih svedrih.
• Vsa električna stikala na mokrih krajih zavarujte s pomočjo zaščitnih pokrovov.
• Poskrbite, da opore za cevi molznega sistema in spoji ustrezajo priporočenim varnostnim stopnjam.
• Oblazinite štrline v višine glave, kot so ročaji na ohišju za mlečni filter.
• Skrbite, da cevi ne ležijo na poteh.
• Sisteme za odzračevanje vzdržujte v dobrem stanju, da zmanjšate hrup in izpuhe.
• Zagradite bazene za odstranjevanje odpadnih tekočin, da ne pridejo do njih otroci in živali.
• Jasno označite vse iztoke vode, ki ni primerna za pitje.
• Poskrbite, da pipe z vročo vodo niso dosegljive otrokom.

Poškodbe zaradi prenaprezanja

Dejavnosti, pri katerih lahko pride do poškodb hrbta:

• dolgotrajno delo na traktorju;
• krmljenje živine;
• postavljanje ograd;
• pripravljanje silaže in sena;
• namakanje.

Za zmanjšanje tveganj za poškodbe hrbta zaradi prenaprezanja:

• uporabljajte mehanična pomagala, kot so dvigala, vozički, samokolnice in škripci;
• poslužujte se skupinske pomoči (npr. pri dviganju težjih bremen) in vsako opravilo načrtujte vnaprej;
• bremena, ki jih dvigate, naj ne bodo prevelika;
• skrbite, da so poti proste;
• preuredite delovna območja tako, da zmanjšate sklanjanje, dviganje, vlečenje, zadrževanje, spuščanje in nošenje;
• ponavljajoče se delo opravljajte na udobni višini, s kar najmanj sklanjanja, iztegovanja ali nagibanja;
• naučite se varnih tehnik dvigovanja – uporabljajte noge in ne hrbta.

Vroča voda

• Poskrbite, da je vroča voda varno zaščitena.
• Izdelajte si varne postopke za delo z vročo vodo ali blizu nje.
• Poskrbite, da je pipe z vročo vodo možno jasno identificirati.
• Če je potrebno, poleg mest, kjer obstaja nevarnost vroče vode, namestite jasne opozorilne oznake.

Zapomnite si

• Zagotovite ustrezno osvetlitev pri molži.
• Kjer morete, uporabljate specializirano opremo.
• Načrtujte opravila in prilagodite opremo, da zmanjšate nevarno ročno delo.

 C.                Splošni varnostni ukrepi za ravnanje z živino

Poškodbe pri delu z živino so povezane z vrsto dejavnikov – neustrezno oblikovano dvorišče, pomanjkljiva usposobljenost ljudi, ki delajo z živino, nevarni delovni postopki, ter teža, spol, stresni dejavnik in temperament živali.

Ugotovite nevarnosti

• Preverite zapiske o nesrečah, da ugotovite, katera so opravila z največjim tveganjem za poškodbe.
• Razmislite o situacijah, ki povzročajo stres in poškodbe pri rejcih in živini.
• Upoštevajte spol, težo in temperament živali.
• Razmislite o učinkih vremena in reje na obnašanje živali, ter o času, ki je na voljo za umiritev.
• Preverite možne nevarnosti in varnostne prednosti opreme za živino, vključno z mehaničnimi pripomočki in ureditvijo dela.
• Premislite, kakšno usposabljanje je potrebno, preden nekdo lahko z zaupanjem in ustrezno dela z živino.

Ocenite tveganje

• S pomočjo zapiskov o nesrečah preverite, katera opravila in delovne situacije so najpogosteje povezani s poškodbami.
• Pogovorite se s sodelavci o skrbeh glede varnosti pri različnih nalogah.
• Za vsako ugotovljeno nevarnost preverite, kakšna je verjetnost in resnost poškodbe.
• Ocenite predlagane varnostne ukrepe in varne postopke za druge nevarnosti.

Uvedite spremembe

Tu podajamo nekaj predlogov za izboljšanje varnosti v živinoreji.

• Vedno načrtujte vnaprej. Pripravite varne prakse dela in jih predstavite drugim. Po potrebi si zagotovite pomoč.
• Nosite primerna oblačila, vključno z zaščitno obutvijo in pokrivalom za zaščito pred soncem.
• Spoznajte svoje omejitve in omejitve sodelavcev – delajte v okviru teh omejitev.
• Spoštujte živino – govedo je močno in hitro ter lahko povzroči poškodbe.

Oprema in razmere

• Dvorišča in skednji morajo biti dovolj trdni in dovolj veliki, da ustrezajo velikosti goveda, s katerim delamo.
• Dobro načrtovano dvorišče pomaga pri gibanju črede. Izogibajte se ostrim, slepim kotom, ter poskrbite, da so vrata na pravih mestih.
• Skrbite, da je oprema vedno v dobrem stanju in da ni štrlečih drogov, prečk, zapahov, žic ipd.
• Kjer je treba govedo zadržati, uporabljajte pregrade, ograje ipd.
• Pomembna so trdna tla in dobro locirane poti za dostop.
• Skrbite, da so dvorišča nedrseča.
• Govedo se v hladnem, vetrovnem vremenu obnaša bolj nepredvidljivo.

Živina

• Nevarnosti se razlikujejo glede na starost, spol, pasmo, težo, prisotnost rogov, temperament in uvežbanost živali.
• Govedu se približajte mirno in skrbite, da se zaveda vaše prisotnosti.
• Biki so bolj napadalni v času parjenja in izjemno nevarni, ko se borijo. Kjer je potrebno, jih ločite na različna dvorišča.
• Pri kravah in telicah je večja verjetnost, da napadejo, kadar imajo pod sabo teličke.
• Telice so lahko nevarne tudi v času odstavljanja.
• Izolirano govedo pogosto postane napeto in bo bolj verjetno napadlo, ko se mu približamo.
• Govedo z ostrimi rogovi je lahko nevarno. Dejanska nevarnost rogov pa je zelo odvisna od vrste dejavnikov (način reje in ravnanje z živalmi, uvežbanost, spol, prostor…).

Delo s čredo na dvorišču

• Na dvorišču se izogibajte delu s prevelikim številom živali, saj tvegate, da bi vas živali zmečkale ali poteptale.
• Ko živino ženete skozi vrata, stojte od strani, da vas ne bi podrla kaka žival, ki bi hotela skozi.
• Bodite previdni, ko delate v ozkih prostorih, npr. pri cepljenju, nameščanju ušesnih značk ipd. Nenaden gib živali bi lahko stisnil vaše roke ob prečke ali stebre.
• Ko zapirate vrata za živino v ožini ali na majhnem dvorišču, se postavite ob stran, ali pa z eno nogo na vrata, če bi čreda nenadoma potisnila vrata nazaj.

Brcanje in bodenje

• Da se izognete poškodbam zaradi brcanja, skušajte delati tako, da ste izven dosega brcanja živali ali pa tako, da stojite neposredno nasproti živali, kjer je nevarnost, da bi prejeli brco, bistveno manjša.
• V molzišču je velika nevarnost, da prejmemo brco. Poskušajte delati na ustaljen način, da ne vznemirite krav – npr.tako, da jim seske omočite z mrzlo vodo.
• Bodite pazljivi, kadar uporabljate nevarno orodje, kot so noži ipd.

Plemensko govedo

• Ko delate z biki, živali naučite, da bodo sprejele intenzivno obdelavo, tako da jih postopoma navajate nanjo, npr. na negovanje, umivanje, rezanje parkljev.
• Ko govedo vodite na povodcu, vrvi nikoli ne ovijte okoli dlani ali roke. Če žival podivja, vas lahko povleče za sabo.
• Bikom je treba vstaviti nosni obroč. Ko jih vodimo, jim glavo dvignemo s pomočjo vrvi, ki gre skozi obroč.

D.                Splošni varnostni ukrepi za delo z ovcami

Poškodbe pri ročnem delu z živalmi – obraba hrbta, ramen, vratu, trupa, rok in nog – so glavne težave, ki se jim moramo izogibati pri delu z ovcami. Neobičajni položaji oz. drža, delo v neravnotežnem položaju, ter naporni, ponavljajoči se in nenadni gibi lahko povzročijo takojšnje ali postopne poškodbe ali bolezni zaradi napora.

Ugotovite nevarnosti

• Zapišite si vsa opravila z ovcami, ki povzročajo napor za katerikoli del telesa.
• Največji nevarnosti za poškodbe so izpostavljeni delavci, ki so fizično slabo sposobni, neusposobljeni ali iz vaje.
• Preverite dvoriščno, delovno in strižno opremo z vidika nevarnosti poškodb.
• Preverite zapiske o poškodbah: katera opravila in situacije povzročajo največ poškodb?
• Z drugimi ovčerejci se pogovorite o skrbeh v zvezi z nevarnostmi.

Ocenite tveganje

Ocenite vsako ugotovljeno nevarnost z vidika verjetnosti poškodbe ali škode. Ocenite tudi verjetno resnost poškodb ali škode. Bolj ko je možna poškodba verjetna in resna, bolj nujna je potreba po zmanjšanju tveganja.

Uvedite spremembe

Naslednji predlogi so namenjeni v pomoč kmetom in ovčerejcem za varnejše ravnanje z ovcami:

• Dvorišče oblikujte tako, da boste lahko delali brez ovir.
• Dvorišča zaradi boljšega odtekanja uredite na nagnjenem terenu.
• Skrbite, da bo na dvorišču čim manj sence, razen tam, kjer je treba senco posebej zagotoviti.
• Izogibajte se drsečim površinam, posebej tam, kjer gonite ovce.
• Skrbite, da bo čim manj prašno.

Telesna pripravljenost in zdravje

Ljudje, ki delajo z ovcami, morajo:

• Skrbeti za redno telesno vadbo in zdravo, uravnoteženo prehrano, da so v kondiciji in imajo dovolj energije.
• Skrbno brati navodila na etiketah posod s kemikalijami, kjer le-te uporabljajo, in delati v skladu z navodili proizvajalca in varnostnimi smernicami.
• Upoštevati priporočeno karenco za zdravila ali kemikalije, preden živali zakoljejo.

Pregledovanje

• Pregledovanje živali načrtujte. Na gibanje ovc vpliva smer vetra, lokacija vode, ipd.
• Predvidite veliko časa. Ne silite tropa k hitrosti.
• Za nadzor tropa uporabljajte pse. Hitro gonjenje na konju ali s pomočjo motorja lahko povzroči nesreče.

Dvigovanje ovc

• Če je treba ovco dvigniti, si, kjer je to možno, dobite pomoč,.
• Kadar dvigujete sami, posadite ovco na zadek, počepnite, ovco čvrsto primite za zadnje noge ter ji ob tem držite glavo navzgor, da omejite gibanje. Žival čvrsto potegnite k svojemu telesu, ter dvigajte tako, da uporabljate svoje noge, ne hrbet.
• Če dvigate prek ograje, ne skušajte ovce potegniti preko. Raje delajte tako, da ste na isti strani kot žival.

Ovni

• Ovni so lahko napadalni in nepredvidljivi. Z njimi ravnajte pazljivo.
• Ko delate z ovni, poskrbite, da ste zavarovani pred tistimi za vami. To še posebej velja za pregledovanje mod ipd. Nevarnost lahko zmanjšate s pomočjo dobro nameščenih spustnih vrat.

Nalezljive bolezni

• Živali prenašajo bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Spoznajte simptome – znake teh bolezni, da boste lahko ugotovili, če je trop okužen.
• Če se pojavijo znaki bolezni, naj veterinar preveri dejansko stanje in testira živali.
• V primeru prisotnosti bolezni živali ustrezno zdravite in po potrebi cepite, da preprečite nadaljnje pojave.
• Bolezni se prenašajo z urinom, krvjo in slino, ter skozi odprte rane (npr. garje).
• Skrbite, da so odprte rane pokrite. Če rane pridejo v stik z urinom, krvjo ali slino bolnih živali, jih dobro sperite z vodo, milom in razkužilom.
• Zelo je pomembna nenehna skrb za osebno higieno.

E.                 Splošni varnostni ukrepi pri striženju ovc

Nevarnosti pri striženju so običajno povezane s stroji, električno napeljavo, oblikovanostjo in urejenostjo dvorišča za striženje, drsečim podom in ovirami na njem, ostrim orodjem, opremo in štrlečimi deli, kemikalijami, stresom zaradi vročine, ter poškodbami zaradi napora ponavljajočega se, neobičajnega in težkega dela.

Ugotovite nevarnosti

Opravite varnostni pregled lop za striženje, staj, poda, strojev, električne napeljave, stikov in kablov, osvetlitve, prezračevanja, ter izkušenj in usposobljenosti za varno delo tistih, ki bodo delo opravljali, še posebej mladih delavcev.

Ocenite tveganje

Ocenite ugotovljene nevarnosti z vidika verjetnosti poškodbe ali škode. Ocenite tudi verjetno resnost poškodb ali škode. Razmislite o različnih načinih varovanja ter varnih postopkih in jih ocenite z vidika drugih možnih nevarnosti, preden se odločite za načrt dejavnosti.

Uvedite spremembe

Ljudje so razvili in uporabljajo mnoge inovacije na področju varnosti, da zmanjšajo poškodbe pri striženju. Tu so predlogi, ki naj vam pomagajo zmanjšati tveganja:

• Stopnice, klančine, staje, vhode, pode, vrata in zapahe oblikujte tako, da zmanjšate tveganja zaradi prenaprezanja strižcev in pomočnikov.
• Poskrbite, da so lope dobro osvetljene in zračene; hladne poleti in brez prepiha pozimi.
• V lopi za striženje imejte na voljo ustrezno opremljen komplet za prvo pomoč.
• V lopah za striženje imejte ustrezno in uporabno gasilno opremo.

Stroji

• Stroji za striženje naj bodo ustrezno zavarovani, s čimer preprečite, da bi zagrabili ude, oblačila ali kože.
• Za zaustavitev strojev v primeru nevarnosti namestite mehanizme za zaustavitev na ustreznem (hitrem) dosegu.
• Poskrbite, da je med posameznimi pozicijami za striženje varna razdalja, da preprečite trčenja in nevarnost urezov.
• Skrbite za dobro vzdrževano ročno orodje, da preprečite poškodbe zaradi vibracij.
• Izberite tihe stroje ali izolirajte hrupne stroje, da preprečite poškodbe sluha.
• Izberite stiskalnice za volno, ki so oblikovane tako, da ne zagrabijo oblačil delavcev.
• Razmislite o električnih motorjih na stiskalnicah za volno, da zmanjšate hrup in onesnaženje zraka.

Ročno delo

• Skrbite, da so strižni podi in prehodi čisti in brez ovir.
• Skrbite za nenehno čiste in suhe staje in tla, da preprečite nevarnosti zdrsov.
• Preden ovce preselite v lopo, jim dovolite, da izpraznijo črevo in se umirijo,.
• Razmislite o opremi za hrbtno oporo za strižce.
• Skrbite, da se psi ne zadržujejo na delovnem območju, in ne priklenite jih tja, kjer bi se ljudje lahko spotikali čeznje.

Telesna pripravljenost in zdravje

• Strižci in delavci v kmetijstvu nasploh morajo skrbeti za redno telesno vadbo in zdravo, uravnoteženo prehrano, da se varujejo pred poškodbami in imajo dovolj energije za delo.
• V vročem vremenu redno pijte hladno vodo ali brezalkoholne tekočine, da preprečite vročinski šok.
• Pri fizičnem delu skrbite za dober položaj, pri dviganju pa uporabljajte svoje noge in ne hrbta.

F.                 Splošni ukrepi pri ježi konj

Konji so hitri in močni ter lahko povzročijo poškodbe. Jezdeci potrebujejo usposabljanje, spretnost ter zbranost in sposobnost, da znajo ustrezno ukrepati v nepričakovanih situacijah. Za varno ježo in delo s konji so pomembna tudi oblačila in oprema.

Ugotovite nevarnosti

Poiščite nevarnosti, povezane z usposobljenostjo in izkušnjami jezdeca, uvežbanostjo konja in njegovim temperamentom, nevarnim terenom in vremenskimi razmerami, oblačili, obutvijo ter jahalno opremo.

Ocenite tveganje

Preverite ugotovljene nevarnosti z vidika verjetnosti in resnosti poškodb ali škode. Upoštevajte poreklo, usposabljanje in izkušnje konj in jezdecev. Kjer ugotovite, da obstaja precejšna verjetnost poškodb ali škode, načrtujte varnejše postopke.

Uvedite spremembe

Tu navajamo nekaj načinov za zmanjšanje tveganja.

• Načrtujte vnaprej – razmislite o varnih načinih dela. Po potrebi poiščite pomoč.
• Nosite ustrezno opravo. Priporočljivi so jahalni škornji z usnjenim podplatom, ker so oblikovani tako, da v primeru nesreče hitro zdrsnejo iz stremen. Jeans, jahalne hlače ali dolge hlače bodo preprečile odrgnine, klobuk pa vas bo zavaroval pred soncem.
• Kjer imamo opraviti z nadpovprečnim tveganjem, npr. pri neizkušenem jezdecih ali konju ipd., je potrebno nositi ustrezno jahalno čelado.
• Zavedajte se svojih omejitev in se izogibajte ježi konj, ki bi lahko vaše omejitve izkoristili.

Oprema

• Skrbite, da so uzde in žvale v dobrem stanju in naravnane tako, da je konju udobno.
• Poskrbite, da so sedla in oprsnice dobro vzdrževani – stremenice, jermene oprsnice in pasove za sedlo morate dobro mazati in redno preverjati.
• Stremena morajo biti takih dimenzij, da omogočijo neoviran zdrs noge vanje in iz njih, toda ne skozi.
• Skrbite, da na podsedelnih odejah ni bodečih rastlinskih delov (npr. glavice repinca) in drugega tujega materiala.
• Konji se razlikujejo po ustroju, temperamentu, sposobnostih in stopnji uvežbanosti.

G.                Splošni varnostni ukrepi za delo s prašiči

Rejci prašičev oz. delavci, ki delajo s prašiči, se srečujejo s poškodbami zaradi velikosti oz. teže, moči in temperamenta živali, ki jih oskrbujejo. Poškodbe so lahko povezane tudi z usposabljanjem delavcev, konstrukcijo ograd, tekališč ipd., ter oskrbovanjem z zdravili ali kemikalijami. Hrup v prašičjih hlevih lahko doseže raven, ki zahteva slušno zaščito.

Ugotovite nevarnosti

Preverite varnost ograd, tal in tekališč, delo z živalmi in krotenje oz. zadrževanje živali, usposabljanje za varno delo za mlade delavce, varne načine dvigovanja, varno uporabo kemikalij, ter varstvo pred boleznimi, ki jih prenašajo prašiči. Preučite zapiske o poškodbah delavcev, da odkrijete tvegana opravila in situacije.

Ocenite tveganje

Ocenite, kakšna je verjetnost, da bo ugotovljena nevarnost povzročila nesrečo ali poškodbo, in odločitve glede varnosti utemeljite na verjetnosti in možni resnosti poškodbe ali nesreče.

Uvedite spremembe

Naslednji predlogi naj vam pomagajo zmanjšati ali odstraniti tveganje za poškodbe in nesreče pri delu s prašiči:

• Preverite, če so ograde in tekališča dovolj veliki in čvrsti za živali, s katerimi delate.
• Poskrbite, da konstrukcija ograde pomaga pri tekočem gibanju prašičev – izogibajte se ostrim, slepim kotom in poskrbite, da so vrata na pravih mestih.
• Vso opremo vzdržujte v dobrem stanju in skrbite, da ni štrlečih palic, zapahov, žice in odpadkov.
• Poskušajte vzdrževati tla v nedrsečem stanju, še posebej v tekališčih in dvoriščih za natovarjanje.

Dejavniki, povezani z živalmi

• Varnost pri delu s prašiči je odvisna od vrste dejavnikov – starosti, spola, pasme, teže, temperamenta in naučenosti živali.
• Merjasci so lahko napadalni in nepredvidljivi. Z njimi ravnajte previdno.
• Merjasci so najbolj napadalni v času parjenja in izjemno nevarni, ko se borijo.
• Preprečite, da bi merjasci kadarkoli prišli v stik med sabo.

Dvigovanje prašičev

• Če je treba prašiča dvigniti, si dobite pomoč, kjer je to možno.
• Kadar dvigujete sami, posadite prašiča na zadek, počepnite, žival čvrsto primite za zadnje noge ter ji ob tem držite glavo navzgor, da omejite gibanje. Žival čvrsto potegnite k svojemu telesu ter dvigajte tako, da uporabljate svoje noge in ne hrbta.
• Zapomnite si: če prašiča dvigate na opisani način, skrbite, da njegova glava gleda v smeri, da je ne more obrniti proti vašemu obrazu.

Kemikalije, cepljenje in injekcije

• Pazljivo preberite etikete na posodah s kemikalijami in antibiotiki, če take snovi uporabljate – sledite navodilom proizvajalca in varnostnim smernicam.
• Sterilizirajte igle ter klešče za zobe in za ušesa, in poskrbite, da bodo sodelavci skrbeli za higieno.
• Spoštujte priporočene karence za zdravila in kemikalije pred zakolom prašičev.
• Nosite ustrezna zaščitna oblačila.
• Če po delu s kemikalijami začutite glavobol ali kakršnokoli drugo neugodno počutje, vprašajte za nasvet zdravnika in opravite ustrezno testiranje.
• Če je možno, se tem kemikalijam v prihodnje izogibajte in pri dodajanju kemikalij v mlin za krmo uporabljajte popolno zaščitno obleko in dihalne filtre.
• Skrbite, da upoštevate pravilno doziranje.

Nalezljive bolezni

• Živali so nosilke bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Spoznajte simptome – znake teh bolezni, tako da boste lahko ugotovili, če je trop okužen.
• Če se pojavijo znaki bolezni, naj veterinar preveri dejansko stanje in testira živali. V primeru prisotnosti bolezni živali ustrezno zdravite in po potrebi cepite, da preprečite nadaljnje pojave. Nekatere bolezni (npr. leptospiroza) se prenašajo z urinom, krvjo in slino, ter skozi odprte rane. Skrbite, da so odprte rane pokrite. Če pridejo v stik z urinom, krvjo ali slino bolnih živali, rane dobro sperite z vodo, milom in razkužilom.
• Nenehno je zelo pomembna osebna higiena.

H.                Splošni varnostni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti zoonoz

"Zoonoze" so živalske bolezni, ki lahko povzročijo bolezen pri ljudeh. Živali – prenašalke pogosto ne kažejo očitnih znakov bolezni, vendar pa se ljudje v stiku z njimi lahko okužijo. Živali na kmetiji so pogost vir okužb, največje pa je tveganje za okužbo pri ljudeh, ki delajo v klavnicah, pri kmetih, veterinarjih ter delavcih v živalskih laboratorijih.

Ugotovite nevarnost

• Preglejte, kakšen je nadzor nad okužbami v času dela z živalmi.
• Zavedajte se virov okužb.
• Preverite dostopnost in uporabo primernih razkužil.
• Preverite postopke ravnanja s kontaminiranim materialom in odstranjevanja le-tega.
• Preverite, ali domači psi na kmetiji jedo meso ali drobovino ovc ali divjih živali, zaklanih na kmetiji.

Ocenite tveganje

Razmislite, kakšna je verjetnost za pojav bolezni ali škode. Ocenite, ali so obstoječi varnostni postopki učinkoviti ali pa jih je treba izboljšati. Ugotovite, ali so drugi ljudje na kmetiji imuni na različne zoonoze, zaradi cepljenja ali pa zato, ker so bolezen že preboleli.

Aktualni podatki o nevarnih boleznih živali

Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) redno obvešča o nevarnih nalezljivih boleznih živali, spletna stran: http://www.sigov.si/vurs
VURS podaja tudi navodila za ravnanje ob nalezljivih boleznih: http://www.sigov.si/vurs/obvezna-navodila.php