Avstrija in Madžarska lahko ohranita nacionalno prepoved uporabe in prodaje gensko spremenjenih rastlin 

(Sporočilo za javnost)

Bruselj/Ljubljana, 2. marec 2009: Na današnjem zasedanju Sveta za okolje je večina ministrov EU zavrnila predlog Evropske komisije, ki je od držav članic EU zahteval odločitev, da bi omenjenima državama preprečil nadaljnjo uveljavljanje prepovedi za gojenje gensko spremenjenih (GS) rastlin na njihovem ozemlju. Proti predlogu Evropske komisije je glasovalo več kot dvajset držav članic. Madžarska tako lahko ohrani svojo prepoved uporabe in prodaje Monsantove koruze MON810, medtem ko lahko Avstrija poleg MON810 nadalje prepoveduje za uporabo in prodajo tudi Bayerjevo koruzo T25.  

Objava celotnega sporočila 

Biotehnološka industrija ponareja podatke o gojenju GS rastlin v Evropi

(Sporočilo za javnost)

Bruselj - Ljubljana, 10.2.2009: Na predvečer objave letnih podatkov, sponzoriranih s strani industrije, novo poročilo organizacije Friends of the Earth razkriva neuspeh gensko spremenjenih rastlin po svetu, ter kaže, kako so prikrojili statistiko, ki prikazuje njihovo širitev v Evropi.

Zadnje poročilo ‘Komu koristijo GS rastline?' izpostavlja neskladnosti pri poročanju skupine evropskega biotehničnega lobija EuropaBio glede celotne površine, zasejane z GS rastlinami. Skupina je »napihnila« podatke za leto 2008 za skoraj četrtino, da bi zakrila dejansko zmanjšanje.

Podjetja zavajajoče številke uporabljajo zato, da bi gensko spremenjeno kmetijstvo prikazala za bolj razširjeno, kot pa dejansko je. V resnici pa nasprotovanje javnosti in evropske vlade, ki se zavedajo pomena varnosti, povzročajo, da se obseg gojenja GS rastlin v Evropi od leta 2005 vsako leto zmanjšuje, in sicer v celoti za 35 %.

Sporočilo za javnost: Biotehnološka industrija ponareja podatke o gojenju GS rastlin v Evropi

Kratko poročilo: Lažne trditve industrije o povečanem gojenju gensko spremenjenih rastlin v Evropi (v slovenskem jeziku)

Friends of the Earth International - "Komu koristijo GS rastline: hranjenje biotehnoloških gigantov, ne pa revnih po svetu"

Povzetek: http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/Exec_summary_2009.pdf (v angl.)

Kratko poročilo: http://www.foeeurope.org/GMOs/Who_Benefits/EU_briefing_2009.pdf (v angl.)

Veliki evropski grabež zemljiš: Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih

 (Sporočilo za javnost)

Ljubljana, 1.12.2008 

Povzetek
Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem.

Največ zemljišč zaseda soja, ki jo Evropa uvaža predvsem za živalsko krmo, narašča pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (imenovanih tudi biogoriva). Večina teh zemljišč je v Južni Ameriki, kjer naraščajoče povpraševanje povzroča izsekavanje prvotnih gozdov, obsežne izpuste toplogrednih plinov, zmanjšuje varnost preskrbe s hrano in povzroča konflikte na podeželju. Velikost zemljišč, ki jih EU trenutno potrebuje za agrogoriva in živalsko krmo, je večje od celotne površine gozda, ki ga vsako leto izsekajo v svetovnem merilu...

Objava celotnega poročila. 

Podrobnejše informacije za medije.

Grožnja ‘ničelni toleranci' za neodobrene GSO na bližnjem Stalnem odboru

 (Sporočilo za javnost)

Ljubljana, 8.7.2008

Spoštovani ministri in nacionalni predstavniki v Stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali!

Pišemo vam, ker smo zelo zaskrbljeni, da bi EU lahko oslabila zakonodajo o GSO, ki je namenjena varovanju človeškega zdravja in okolja pred možnimi negativnimi učinki.
Predstavniki industrije kmetijskih kemikalij in živalske krme trdijo, da je treba politiko 'ničelne tolerance' glede kontaminacije z neodobrenimi GSO v EU sprostiti zaradi bojazni, da bo v prihodnje teže nabavljati živalsko krmo. Taka sprostitev bi pomenila nevarno nižanje standardov EU, ki ne bi rešilo težav, kot jih navajajo lobisti, saj ne bi vplivalo na ceno in preskrbo s hrano in krmo. Zato vas pozivamo, da glasujete proti vsakemu predlogu za opustitev 'ničelne tolerance'.
Ta tema bo na programu naslednjega srečanja Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali dne 14. in 15. julija. Kot vemo, Evropska komisija (GD za zdravje) pripravlja predloge osnutka za "tehnično rešitev", ki bi neodobrenim GSO omogočila vstop v prehransko verigo EU. Kot opisujemo spodaj, bi imela ta poteza lahko resne negativne posledice za zdravje in okolje in nikakor ne bi rešila težav, s katerimi se trenutno sooča evropska živinorejska industrija. Več podrobnosti lahko najdete v prilogi.

Navidezna težava 'časovno neusklajenih' avtorizacij
Tisti, ki želijo oslabiti evropsko zakonodajo na področju GSO, trdijo, da obstaja težava zaradi različnih časov avtorizacij GSO ('časovno neusklajene avtorizacije') med EU in njenimi glavnimi izvozniki. V resnici pa takšna razlika obstaja med ZDA, ki sprejema odobritve GSO z izjemno hitrostjo, ter ostalim svetom, kjer uporabljajo bolj previdne sisteme odobravanja.
V zadnjih nekaj tednih je postalo jasno, da politika 'ničelne tolerance' ne predstavlja težav za EU. Poročilo, ki ga je lansko leto objavil GD za kmetijstvo , je ugotovilo, da ni bilo nobene težave s stalnostjo nabave koruznega glutena za krmo. Glede soje so v poročilu osredotočili pozornost na tveganje onesnaženja v povezavi z novo Roundup Ready sojo (RR2) podjetja Monsanto, za katero se v ZDA načrtuje komercialno gojenje v letu 2009. Vendar pa bo RR2 predmet uvoza v EU šele od leta 2010 dalje. Poleg tega je Evropska agencija za varno hrano potrdila vlogo za uvoz RR2 v juniju 2007 in sedaj pripravlja svoje mnenje.
Kar zadeva Latinsko Ameriko, podjetje Monsanto še ni podalo vloge za avtorizacijo soje RR2 v Braziliji ali Argentini, ki sta za EU veliko bolj pomembni pridelovalki od ZDA. Avtorizacije v Argentini trajajo povprečno 3 leta, v Braziliji pa 3 do 5 let. Obe državi sta občutljivi za povpraševanje na evropskem trgu, zato je malo verjetno, da bi gojili kakršnekoli GS rastline, ki niso bile odobrene na njihovem največjem izvoznem trgu. To pomeni, da ima EU več kot dovolj časa, da poišče resnične rešitve, ki bi omilile krizo v živinorejski industriji, ne da bi bila kakorkoli ogrožena oskrba z živalsko krmo zaradi onesnaženja z neodobrenimi GSO.

Odprava "ničelne tolerance" ne bo vplivala na cene krme in njeno dostopnost
Vzroki za zviševanje cen krme so: odvisnost EU od uvoza živalske krme; opustitev inštrumentov za upravljanje s preskrbo, ki vodijo k izčrpanju zalog žit; slabe letine v ključnih državah pridelovalkah, kot je Avstralija; špekulacije na trgu zalog.
Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na stroške kmetov, je zviševanje cene nafte, ki je vplivalo na stroške goriv in sintetičnih gnojil. Zviševanje cen se je pojavilo po celem svetu, vključno z ZDA, ki imajo najbolj permisiven sistem odobravanja GSO na celem svetu.

Evropska rešitev "brez GSO" za zaustavitev odvisnosti od uvoza krme
Evropski kmetje bi z lahkoto gojili živalsko krmo za evropsko živino, če bi zdravstveni pregled Skupne kmetijske politike in reforme le-te podpirale politiko, ki bi spodbujala pridelavo rastlinskih proteinov ter pašo krav in drobnice, namesto da podpira gojenje koruze in uvoženo sojo, kar se dogaja pod sedanjo ureditvijo.

Zaskrbljenost zaradi predlogov GD za zdravje
Kot vemo, GD za zdravje pripravlja predlog osnutka o "tehnični rešitvi", ki bi omogočila 0,2-0,3% kontaminacijo z neodobrenimi GSO. Ukinitev "ničelne tolerance" pomeni tveganje, da bi trge EU odprli za živila, kontaminirana z množico neodobrenih lastnosti GSO, vključno npr. s farmacevtskimi pridelki. Pokazalo se je, da GS-rastline v fazi poljskih poskusov predstavljajo tveganje, še zlasti po incidentu kontaminacije z GS-rižem iz ZDA.
Dopuščanje nedovoljene kontaminacije je v nasprotju z načeli zakonodaje EU o GSO, sproža tveganje za oslabitev globalnih standardov, in ne bi odgovorilo na zakonodajne pomanjkljivosti v jedru incidentov kontaminacije z GSO. Vsak poskus za oslabitev zakonodaje EU na področju GSO bi bil skrajno kontroverzen in bi naletel na močno neodobravanje v evropski javnosti.
Sprejemanje 'tehničnih rešitev', ki slabijo s soodločanjem sprejeto zakonodajo EU, s pomočjo komitologije, je nesprejemljiv poskus, da bi obšli demokratični proces, in bi evropske državljane in okolje izpostavil nepredvidljivim in nesprejemljivim tveganjem.

Minister Podobnik - vzvodi za odpravo pravne praznine glede gojenja GS rastlin so v vaših rokah! 

 (Sporočilo za javnost)

Ljubljana, 17.3.2008

Tik pred začetkom nove setvene sezone je pravna praznina (glej opombo spodaj) glede gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji spet razburkala duhove. Vendar pa ima minister Podobnik zdaj v rokah vse vzvode, da vsaj za letošnje leto to praznino odpravi z odločbo o t.i. varnostnem pridržku - tako zatrjujejo na Inštitutu za trajnostni razvoj in Greenpeace-u.

Predstavniki ITR in Greenpeace-a so strokovnim službam Ministrstva za okolje in Ministrstva za kmetijstvo poslali nekaj novih znanstvenih študij, ki so nastale šele po avtorizaciji koruze MON810 (edine GS rastline na sortni listi EU). Nove študije predvsem dokazujejo škodljivost te koruze na netarčne organizme, ki niso bili predmet ocene tveganja ob podelitve avtorizacije. Pojavljajo se tudi dokazi na škodljivost toksina Bt na vodne ekosisteme. Prav tako so vprašljivi dolgoročni vplivi omenjene koruze na okolje, ki niso bili nikoli ocenjeni. Dodatno k temu se minister lahko sklicuje na dejstvo, da slovensko naravno geografsko okolje ni bilo vključeno v oceno tveganja ob podeljevanju avtorizacije MON810, saj v času le-te Slovenija ni bila članica EU. Te študije lahko okoljsko ministrstvo uporabi za pripravo nove ocene tveganja, potrebne za uveljavitev varnostnega pridržka, ki ga okoljski minister objavi z odločbo in ki začne veljati takoj po objavi. Tako lahko minister Podobnik s pravočasno odločbo uredi letošnjo sezono.

Ministrstvo naj bi nekatere od študij, ki sta jih za uveljavitev svojih moratorijev uporabili tudi Avstrija in Madžarska, že poslalo pristojnemu znanstvenemu odboru. Odgovor pristojnega odbora se po navedbah MOP pričakuje v sredini tega tedna.
ITR in Greenpeace tudi opozarjata, da so trditve pristojnih organov, da v tem trenutku nobena država nima v veljavi takšnega zadržka, neresnične. Avstrija je sicer že večkrat bila tarča poskusov Evropske komisije za razveljavitev njene odločitve, vendar je Svet ministrov do sedaj vedno uspel ubraniti in podpreti avstrijsko odločitev. V tem primeru gre za prepoved gojenja koruze MON810.

Kljub zavedanju, da Zakon za moratorij na sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje, ki ga je prejšnji teden vložila stranka ZARES, ni ustrezna rešitev, pa so na ITR s podpisom peticije podprli ZARES v njihovem prizadevanju za odpravo pravne praznine. "Strokovne in nevladne organizacije že več let opozarjamo na neurejene razmere glede GS rastlin, na to opozarjajo tudi podpisi deklaracije o negojenju GS rastlin s strani 72 slovenskih občin in množica posameznikov. Vse to ministrstva za okolje doslej ni spodbudilo k ukrepanju; morda pa ga bo spodbudil začetek zakonodajnega postopka v parlamentu. Na MOP-u se morajo zavedati, da so sami dolžni sprejeti pravno ustrezen ukrep - torej varnostni pridržek, še zlasti, če vedo, da vloženi zakon ne more biti rešitev. Prav tako mora ministrstvo sprejeti odgovornost za zaščito okolja v Sloveniji in finančno podpreti ter dati v izvajanje raziskave o možnih škodljivih učinkih GSO. Bistveno je, da odgovorni poskrbijo za pravo rešitev", pravijo na ITR in Greenpeace-u.

Za nadaljnje informacije:
Inštitut za trajnostni razvoj, Okoljski center, Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel. (01) 43.97.465, GSM 041.725.991, anamarija.slabe@itr.si, www.itr.si

Opomba:  

V Sloveniji je teoretično možno gojiti vse rastline, ki se nahajajo na EU sortni listi; dovoljenje za gojenje na prostem v EU pa ima zaenkrat samo GS-koruza MON810. Ministrstvo za kmetijstvo je sicer že pripravilo zakon, ki bi urejal gojenje GS rastlin pri nas ("Zakon o soobstoju GS rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami"), vendar pa postopki usklajevanja z Evropsko komisijo še trajajo, tako da bi zakon v najboljšem primeru lahko začel veljati šele v naslednjem letu.

ITR v imenu občin in nevladnih organizacij pristojna ministra poziva k ureditvi nevzdržnih razmer glede gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji

(Sporočilo za javnost)

Ljubljana, 21.2.2008

Včeraj je Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) v imenu 70 slovenskih občin in 20 nevladnih organizacij pozval pristojna ministra, da poskrbita za red na področju problematike gojenja gensko spremenjenih (GS) rastlin v Sloveniji. Pozivu je se pridružilo tudi mednarodno združenje Greenpeace, ki v času slovenskega predsedovanja pri nas budno spremlja tudi področje GSO.

ITR je na okoljskega ministra Janeza Podobnika naslovil ponovno zahtevo za uvedbo moratorija na gojenje GS-koruze MON810, ki je edina na sortno listo EU vpisana GS rastlina in bi jo tako bilo teoretično možno gojiti pri nas. Opozorili so, da je v okviru nacionalne kampanje »Brez GSO!« do konca lanskega leta že tretjina slovenskih občin sprejela izjavo, v kateri občine ne izražajo le svojega nasprotovanja gojenju GS rastlin, temveč od pristojnih politikov zahtevajo tudi ustrezno ukrepanje.
Kmetijskega ministra Iztoka Jarca pa so pozvali, naj že pripravljeni zakon o gojenju GS rastlin brez odlašanja vloži v parlamentarni postopek.

Po mnenju ITR je sedanje stanje nevzdržno, saj odsotnost zakonodajne ureditve ogroža integriteto slovenskih kmetov in interese potrošnikov. Ker je sezona setve pred vrati, je edini sprejemljiv ukrep takojšnja uvedba moratorija do uveljavitve zakona, saj bi postopek sprejemanja zakona lahko trajal še vse do konca leta.
Obenem na ITR opozarjajo, da so nedavne navedbe v medijih, povzete po izjavah glavnega inšpektorja za kmetijstvo Matjaža Kočarja, zavajajoče. NI namreč res, da »zakon (o gojenju GS rastlin) ne bo posegal v to, kaj se sme in česa ne«, in da »tukaj ne moremo delovati proti temu, kar nam Evropa nalaga«. Zakon bo namreč določal natanko to, kaj se pri nas glede gojenja GS rastlin sme in česa ne, Slovenija pa ima seveda tudi možnosti, da na osnovi argumentov omeji ali prepove gojenje določenih v EU sicer odobrenih GS rastlin. To je storilo že več držav članic, med zadnjimi tudi Francija.

Enake zadržke do GSO ima vedno več kmetijskih ministrov, kar je jasno razvidno tudi iz rezultatov nedavnega glasovanja o novih sortah GS rastlin na Svetu za kmetijstvo z dne 18.2.2008. Vse to dopolnjuje tudi izjava komisarja za okolje pri Evropski komisiji, Stavrosa Dimasa, ki je koncem prejšnjega leta napovedal zavrnitev avtorizacije dveh vrst GS BT koruze.

Glede na navedena dejstva in glede na to, da je objava o ugotovitvah Kmetijskega inšpektorata v javnosti že povzročila vznemirjenje, ITR in Greenpeace pričakujeta, da bosta pristojna ministra nemudoma ukrepala.

Za nadaljnje informacije:
Inštitut za trajnostni razvoj, Okoljski center, Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel. (01) 43.97.460, GSM 041.725.991, anamarija.slabe@itr.si, www.itr.si

Viri informacij na spletu:
Pismo 1 / okoljskemu ministru Podobniku 20.2.2008

Pismo 2 / kmetijskemu ministru Jarcu 20.2.2008

O kampanji »Brez GSO«:

Seznam občin - podpisnic izjave »Brez GSO!«: http://www.itr.si/nvo-portal/gso/mapa/aktualno