Povzetek projekta
I. Informiranje
Eden
najpomembnejših ciljev projekta je informiranje o Lizbonski pogodbi in
njenih okoljskih vidikih. Informacije so zbrane v spletnem info paketu,
ki ga sestavlja:
a) Prevod priročnika »Lizbonska pogodba: 10
razumljivih povzetkov«, ki ga je izdala Fundacija Roberta Schumana
(Pariz/Bruselj). Priročnik omogoča dober pregled reformne pogodbe in
poudarja novosti in napredek, ki ga ta prinaša glede demokratizacije in
delitev pristojnosti. V slovenščini smo pripravili celotno glavno
besedilo - vseh 10 povzetkov, Dodatek 1 in 2 ter uvodno besedilo v
Dodatka 3 in 4. Priročnik obsega 28 strani v slovenskem prevodu in 20
strani dodatkov v angleškem jeziku.
b) Z EEB smo pripravili
»Analizo Lizbonske pogodbe z vidika koristi za varstvo okolja«. V njej
so smo identificirali člene, ki se neposredno nanašajo na varstvo
okolja in trajnostni razvoj, ter ugotovili, ali v primerjavi s
prejšnjimi pogodbami pomenijo napredek ali morda korak nazaj. Poleg
tega smo identificirali tudi člene, ki so povezani z demokratizacijo
odločanja v EU ter z močjo državljanov in civilne družbe, in so zato
posredno zelo pomembni tudi za varstvo okolja in trajnostni razvoj.
Analiza obsega 9 strani.
c) Tretji del info paketa je zbirka zanimivih spletnih povezav o Lizbonski pogodbi na splošno in o okoljskih vidikih pogodbe.
Informacijski paket je na voljo v elektronski obliki na spletni strani projekta.
Izvajalce
projekta je irski »ne« postavil pred dejstvo, da je Lizbonska pogodba
postala mnogo manj aktualna, kot bi bila, če bi začela veljati s
1.1.2009, kot je bilo pričakovano. Zato smo z dejavnostmi začeli
kasneje in s prilagoditvijo na nepričakovane razmere. Glavna
prilagoditev je bila izvedba dodatne dejavnosti - anketiranje NVO in
aktualizacija posveta z vzpostavitvijo povezave z aktualno
problematiko, ki skrbi NVO.
II.Sodelovanje v evropskih mrežnih povezavah
Del
projekta je bilo spremljanje dejavnosti evropskih mrežnih organizacij
in aktivno vključevanje v njihove dejavnosti v zvezi s temo projekta.
Pri tem smo sodelovali zlasti EEB - Evropskim okoljskim birojem,
največjo evropsko krovno okoljsko organizacijo.
III. Ugotavljanje poznavanja Lizbonske pogodbe in interesa zanjo na strani slovenskih okoljskih NVO
Zaradi
novo nastalih razmer po irski zavrnitvi pogodbe nas je zanimalo, koliko
okoljske NVO pogodbo sploh poznajo, in pa, če bi jih bolj zanimala v
primeru, da bi prepoznali njeno povezavo med aktualno problematiko in
možnim reševanjem le-te v prihodnosti, če/ko bi pogodba začela veljati.
Oblikovali
smo kratek vprašalnik, da bi ugotovili poznavanje pogodbe in interes
zanjo med okoljskimi NVO. V sodelovanju Inštitutom za elektronsko
participacijo je bila anketa objavljena na spletnih straneh v obliki, ki omogoča interaktivno izpolnjevanje.
IV. Organizacija razprave
Je
potekala v obliki posveta. Ker gre za zelo specifično temo, o kateri
večina slovenskih NVO ne ve veliko (kot je pokazala tudi naša anketa),
smo vprašanje Lizbonske pogodbe povezali z aktualno temo, s katero se
po naših ocenah ukvarja oziroma zelo zanima kakih 30 okoljskih NVO.
Tudi anketa je pokazala, da bi jih Lizbonska pogodba v tej povezavi
bolj zanimala. Gre za vprašanje uporabe gensko spremenjenih rastlin oz.
organizmov (GSO) v kmetijstvu in hrani.
Večinsko mnenje v
Sloveniji (tako kot v Evropi) nasprotuje uvajanju GSO v kmetijstvo in
hrano, mnenja odločevalcev (ministri, Evropska komisija...) pa so
različna. Rezultat je stanje, kjer pri vprašanjih GSO najpogosteje ne
pride do jasne opredelitve Sveta oziroma do sprejema sklepa, tako da v
tem primeru odločitev sprejme Komisija. Državljani EU in še zlasti
organizacije civilne družbe to ocenjujemo kot velik demokratični
primanjkljaj, in se čutimo nemočne.
Posvet je zato obravnaval
samo Lizbonsko pogodbo - bistvene značilnosti, okoljske vidike ter moč
državljanov v okviru Lizbonske pogodbe.
Posvet je potekal 29. oktobra 2008 v Okoljskem centru v Ljubljani.
Na
osnovi razprave na posvetu smo oblikovali kratka priporočila oziroma
predloge slovenskih okoljskih NVO za delo evropskih okoljskih mrežnih
organizacij.
Nazaj na Lizbonska pogodba