Problematika GSO je postala skoraj simbol za vse, kar je narobe z interesi multinacionalnih podjetij, pa tudi vlad in politikov, na katere skušajo bolj ali manj uspešno vplivati. Na ITR skušamo spremljati dogajanje in opozarjati na vse, kar gre (lahko) narobe. To poletje se (žal) ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem dela …
4. junija letos smo na MKO (pristojnemu uradniku in v vednost ministru) poslali vprašanje o stališču Slovenije glede predloga zakonodaje o pristojnosti držav članic pri odločanju o gojenju GSO na nacionalni ravni. Povprašali smo tudi, ali ima morda Slovenija kaka posebna stališča, da bi lahko tudi mi prek mrež evropskih okoljskih NVO nanja opozorili grško predsedstvo EU. Po več dneh še ni bilo nobenega odgovora, medtem pa so po e-listah začela krožiti sporočila o tem, da je »EU dovolila GS koruzo Monsanto« in da so krivi tudi slovenski politiki. Zato smo MKO ponovno pozvali, da odgovorijo, s pripombo, da bi od njih pričakovali boljšo komunikacijo, saj je iz alarmantnih e-sporočil zelo jasno, da so jasni odgovori države glede GSO še kako pomembni. Potem smo odgovor le prejeli, a za našo akcijo (ne glede na to, ali bi imela kaj uspeha ali ne), je bilo že prepozno, saj je Svet tačas že glasoval. Na rezultate glasovanja smo se odzvali s sporočilom za javnost, ki so ga mediji seveda opazili in komentirali, čemur je sledil še drugi odgovor MKO. V njem so poudarili, da se uradno stališče Slovenije glede GSO ni spremenilo.
Odgovor – predlog kompromisa o GSO
SPOROČILO ZA JAVNOST – Kompromisni predlog o gojenju GS rastlin v EU ni zadosten
Drugi odgovor – kompromisni predlog o gojenju GS rastlin v EU ni zadosten
Enak vzorec komunikacije se je ponovil le par tednov kasneje. Sredi junija je namreč dr. Martina Bavec opazila, da je iz osnutka Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki ga je Vlada RS obravnavala 13. junija letos, izginilo besedilo v zvezi z neuporabo GSO na kmetijah, ki se vključujejo v določene kmetijsko-okoljske ukrepe. Zato je na predsednico vlade Bratuškovo naslovila pismo z zahtevo po pojasnilu, kdo in zakaj je zahteval umik tega besedila. Po mesecu dni še vedno ni dobila odgovora, pismo pa se je pojavilo v spletnih medijih, a zdaj že z »alarmantnimi« komentarji, vprašanja pa so začela deževati tudi na ITR. Odzvali smo se s sporočilom za javnost, v katerem smo pojasnili, kaj zadeva v resnici pomeni, in tudi sami pozvali Vlado RS, da na pismo M. Bavec odgovori. Odgovor MKO pojasnjuje, da se je zgodila napaka in da namerava zahtevo o neuporabi GSO (v zgornji povezavi s PRP) vključiti v nadaljnja pogajanja z Evropsko komisijo.
Sporočilo za javnost 12.8.2014
Odgovor MKO
EN 
SL