Voda

VODA

Sedanje stanje

Voda je eden najdragocenejših evropskih virov. Dolgoročno upravljanje s tem virom bo na določen način pokazalo raven, ki jo je dosegla civilizacija. Voda ne pozna nobenih administrativnih meja, zato je za trajnostno upravljanje z njo potreben usklajen vseevropski pristop. Površinske vode, kot so reke, jezera, oceani, ledene odeje oz. ledeniki, pomagajo uravnavati podnebje, delujejo kot biološki bazeni in so življenjski prostor za prožne ekološke mreže rastlin in živali. Podzemna voda vzdržuje pretok rek prek celega leta in je vir čiste vode za človeške potrebe.

Evropska unija je v zadnjih trideset letih naredila veliko, da bi zaščitila ta vir. Zaradi tega se je stanje večine močno onesnaženih rek izboljšalo, predvsem s pomočjo boljšega čiščenja odpadnih voda.

 

 

 

 

 

Vendar pa Evropska unija žal ni rešila naraščanja porabe vodnih virov zaradi rastoče proizvodnje in potrošnje:

• Vodni ekosistemi se nadalje slabšajo: Zahrbtnih učinkov kemičnega »koktajla«, ki ga družba spušča v okolje, še zdaleč ne poznamo. Zelo majhne količine lahko dramatično spremenijo ekosisteme, kot se dogaja v primeru kemikalij, ki učinkujejo hormonom podobno. Škodljiv učinek fizičnih sprememb, kot so nasipi, jezovi in brežine, smo prepoznali šele pred kratkim; te spremembe močno prispevajo, da približno 50 % rek, jezer in obalnih voda ne dosega dobrega ekološkega stanja, kot ugotavljajo države članice EU.
• Viri pitne vode so ogroženi: 87 % podzemne vode je onesnažene zaradi kmetijskih dejavnosti.
• Naraščajo konflikti zaradi virov: Konkurenčne zahteve po vodi za kmetijstvo, turizem in urbano oskrbo naraščajo; pričakovati je velike spremembe v razpoložljivosti vira zaradi klimatskih sprememb.

Za več informacij glej oceno Evropske okoljske agencije na osnovi kazalnikov (European Environment Agency’s Indicator-Based Assessment), na spletni strani EEA.

Trenutni položaj vodnih ekosistemov poudarja potrebo po bolj integriranem in celostnem pristopu za ravnanje z vodami. Medtem ko gospodinjstva plačujejo za svojo porabo vode, pa veliki onesnaževalci, kot je kmetijstvo, prispevajo zelo malo. Uporabniki »vodnih storitev« za proizvodnjo energije (voda za hlajenje ali za hidroelektrarne), v poslovnem sektorju (nadzorovanje poplav) in navigaciji (poglabljanje in ravnanje rek) redko plačajo polne stroške teh storitev, da o okoljski škodi sploh ne govorimo.
Prepoznavanje teh problemov in volja po zagotoviti novega okvira za varstvo voda sta se v Evropski uniji izrazila junija 2000 s sprejemom Vodne direktive 2000/60/EC197 (Water Framework Directive 2000/60/EC197), ki predpisuje številne pravne obveze, vključno s sistemom ocenjevanja s primerljivimi podatki o ekološkem stanju za vse evropske vode in doseganjem specifičnih ekoloških ciljev. Hkrati je to krovna direktiva za vso evropsko zakonodajo, ki se nanaša na vodo.

Kaj delamo na Inštitutu za trajnostni razvoj?

Na ITR posebno pozornost posvečamo varstvu vode pred onesnaženji in neustrezno rabo, ki izvirajo iz kmetijstva.

L. 1999 smo izdali izobraževalno zgibanko »Kmetijstvo in voda«, ki predstavlja slabo in dobro kmetijsko prakso glede varstva vode.

Od l. 2004 v okviru projekta “Preusmerjanje kmetij na območju Mestne Občine Ljubljana v ekološko kmetijstvo” sodelujemo pri uveljavljanju zakonodaje na vodovarstvenih območjih. Pripravljamo pripombe na zakonodajo, sodelujemo s kmeti in jim skušamo pomagati pri izvajanju zakonodaje.

ITR pa kot organizacija članica EEB aktivno sodeluje tudi v dejavnostih EEB – Evropskega okoljskega biroja na področju voda (delavnice, posveti, priprava dokumentov…). Poskrbeli smo, da je v pregled nacionalnih poročil o izvajanju 5. člena Vodne direktive, ki sta ga v začetku l. 2006 pripravila EEB in WWF, s pomočjo sodelovanja slovenskih strokovnjakov (Martina Zupan, GWF) vključen tudi slovenski del Podonavja.

Tu je na voljo celotno poročilo: EEB/WWF survey of national article 5 reports and the economic analysis (Pregled nacionalnih poročil o 5. členu in ekonomski analizi, EEB/WWF).

Dejavnosti EEB

Vodna direktiva je pomemben korak v smeri trajnostnega ravnanja z vodo, saj zahteva dolgoročno in integrirano načrtovanje na ravni povodij in doseganje celostnega »dobrega ekološkega in kemičnega stanja« do leta 2015.

EEB od leta 1997 koordinira Delovno skupino strokovnjakov in aktivistov iz svojih organizacij članic. Delovna skupina je natančno spremljala sledila oblikovanje Vodne direktive in vplivala nanj, sedaj pa si prizadeva za ambiciozno in učinkovito izvajanje. Delovna skupina rabi tudi kot platforma za izmenjavo informacij na evropski ravni.

EEB je skupaj z WWF pričel poglobljeno ocenjevanje ekonomske analize rabe voda, ki se izvajala v vsakem rečnem bazenu v okviru 5. člena Vodne direktive. Kakovost teh ekonomskih ocen bo nudila osnovo za to, da bo za vsak rečni bazen možno razviti ustrezne politike cen vode, ki bodo poskrbele, da bo onesnaževalec plačal, in da bo tako trg skrbel za varstvo vodnega okolja

Nadalje ima EEB pomembno vlogo v razjasnitvi pomena Vodne direktive za nevladne organizacije ter pri razlagi posledic različnih elementov politike Vodne direktive za nacionalne dejavnosti. EEB Handbook on EU Water Policy under the Water Framework Directive, 2001 (EEB-jev priročnik o politiki ravnanja EU z vodami v okviru Vodne direktive, 2001) in poglavje o vodah v EEB’s Policy Handbook, 2005 (EEB-jev Priročnik ukrepov, 2005) podajata poglobljeno analizo te kompleksne zakonodaje in njenih političnih možnosti. EEB ravno tako redno pripravlja izjave za medije in publikacije, ter organizira seminarje, da bi povečal ozaveščenost in krepil zmožnosti NVO pri uporabi Vodne direktive.

Končno je za EEB najpomembnejši razvoj nove zakonodaje EU na področju preprečevanja poplav, varstva podzemne vode in na področju nevarnih snovi.