Dobre prakse zelenega javnega naročanja živil v domovih za starejše na Dunaju

Inštitut za trajnostni razvoj je partner v projektu Erasmus + “Spodbujanje zelenega javnega naročanja živil”. V projektu raziskujemo dobre prakse in merila v zelenem javnem naročanju živil.

Dobre prakse so bila osrednja nit drugega srečanja partnerjev na Dunaju od 12. do 14. marca 2018, v organizaciji avstrijskega partnerja Gutessen consulting.

Na Dunaju smo si v treh dneh ogledali nekaj zanimivih primerov dobrih praks vključevanja svežih živil iz ekološke in lokalne pridelave v javno naročanje živil.

V Odboru domov upokojencev na Dunaju (Kuratorium Wiener Pensionisten-Wohnhäuser) so nam podrobno predstavili svoj model zelenega javnega naročanja živil. Odbor upravlja s 30 domovi in kuhinjami, v katerih dela 800 zaposlenih, ki vsak dan pripravijo 36.000 obrokov. 70 % živil je avstrijskega porekla in 33 % iz ekološke pridelave. Ekološkega porekla je 66 % sadja in 62 % zelenjave (1.400 ton letno), 38 % mesa. Izključno ekološka pa so VSA jajca, mleko in kava. Za sveža ekološka živila (zelenjavo in sadje) so oblikovali prilagodljiv tedenski načrt, glede na sezono in ponudbo. Živila naročajo na 150 avstrijskih ekoloških kmetijah. Svežo zelenjavo domu dobavlja tudi največja ekološka kmetija na Dunaju, Biohof Auer. Zelenjava, ki jo od kmetije kot velik odjemalec lahko kupijo po ugodni ceni, je namenjena skoraj izključno pripravi obrokov. Zato sta videz in velikost pridelkov bistveno manj pomembna od drugih vidikov kakovosti. Korist takšnega dogovora med domom in kmetijo je obojestranska: naročnik dobi ekološko zelenjavo po ugodni ceni, kmet pa zasluži s pridelkom, ki bi ga sicer moral zavreči zaradi strogih meril (glede oblike in teže), ki jih določajo trgovci – kar seveda pomeni tudi manj odpadne hrane. Tudi sicer je prehranska politika v dunajskemu domu upokojencev naklonjena zmanjševanju količin zavržene hrane (star kruh predelajo v drobtine, kosti porabijo za jušne osnove, cenovno ugodno sezonsko zelenjavo zamrznejo ipd.).

Ogledali smo si tudi prostore in proizvodnjo dunajskega start up podjetja Hut und Stiel, ki deluje po načelih krožnega gospodarstva. Kavno usedlino (tudi iz omenjenega doma upokojencev), ki bi sicer pristala med biološkimi odpadki, uporabijo kot substrat za gojenje ostrigarjev, ki jih prodajajo že vnaprej znanim odjemalcem, zlasti restavracijam.

                    

Bookmark the permalink.

Comments are closed