Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) je v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Magno Nukleus vstopil skupaj s petimi drugimi organizacijami iz Mreže Plan B. Razloge smo natančno argumentirali v skupni zahtevi za vstop v postopek z dne 15. maja 2017.
ITR že 20 let deluje na področju ekološkega kmetijstva; odlično poznamo problematiko kmetijskih zemljišč v Sloveniji in katastrofalno prostorsko-razvojno načrtovanje. Zaradi slednjega je naša država »pridelala« številna (skoraj 700) in obsežna degradirana območja v skupnem obsegu prek 2.300 ha (predstavitev tu), od tega lep del na prej kakovostnih kmetijskih zemljiščih, ki so bila s tem nepovratno uničena. Dejstvo, da naj bi bila investicija Magne Steyr umeščena na kakovostna kmetijska zemljišča, ter da je vlada s posebnim zakonom, sprejetem po hitrem postopku, preprečila vsako vprašanje in razpravo glede tega, je bila za ITR tudi glavni razlog za vstop v postopek.
ITR se je skupaj z drugimi NVO v juniju odzval na povabilo Magne Steyr na srečanje, namenjeno pogovoru o naših vprašanjih oziroma pripombah. Po slišanem smo na ITR zaključili, da so vladni predstavniki investitorju dajali zavajajoča zagotovila, ki niso upoštevala pravnih vidikov postopka; del tega je tudi izdaja okoljevarstvenega dovoljenja.
Po našem mnenju predlagana rešitev glede kmetijskih zemljišč in gozda ne more ustrezno nadomestiti izgube kmetijskih zemljišč, zato to nikakor ne sme postati vzorec za naprej. Po nedavni zavezi Magne za prenos prometa na železnico, kar bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje zaradi obsežnega transporta (za kar so posebej zaslužni kolegi na Umanoteri), smo se odločili, da se ne pritožimo. Smo pa zgroženi nad lahkomiselnostjo in aroganco vladnih predstavnikov, ki so investitorju dajali obljube, ki jih je možno izpolniti le ob neupoštevanju zakonitih postopkov za odobritev začetka gradnje.
Prav tako je neodgovoren populističen pritisk na organizacije, ki smo si “drznile” izpolniti svojo državljansko dolžnost, da postavimo pomembna vprašanja glede varovanja zdravja ljudi in okolja, ter se oglasiti ob očitnih nepravilnostih. Da smo naredili prav, nam potrjujejo sporočila prebivalcev z območja predvidene investicije, ki so se nam zahvalili za naše delo – za razliko od protestnikov z istega konca, ki bi v resnici morali protestirati nekje drugje.
Pričakujemo, da bo vlada v prihodnje delovala strokovno in transparentno ter omogočila argumentirano javno razpravo v okviru zakonsko predpisanih postopkov, ki jih je sicer treba izboljšati. Pričakujemo tudi, da s strani vlade, zlasti pa ministrstva za gospodarstvo, ne bomo več poslušali neresničnih in škodljivih dilem “delovna mesta ALI varovanje okolja” – potrebujemo namreč oboje.
Za Inštitut za trajnostni razvoj:
dr. Anamarija Slabe, direktorica