Pozno poletni in kmalu tudi že jesenski dopoldnevi nekaterih učiteljev/-ic, vzgojiteljev/-ic in hišnikov/-ic lahko potekajo v duhu kompostiranja, saj Inštitut za trajnostni razvoj v septembru in oktobru po celi Sloveniji izvaja delavnice kompostiranja. Potekajo pod vodstvom izkušene permakulturne učiteljice Jožice Fabjan. Delavnice so del projekta Kompost gre v šolo – Kompostiranje je več kot recikliranje, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. ITR bo izvedel deset delavnic na slovenskih šolah ter vrtcih v različnih regijah. Na vseh deset usposabljanj so povabljeni tudi ostali VIZ iz regije, saj si želimo izobraziti in ozavestiti čim večji krog ljudi o pomembnosti kompostiranja in zmanjševanju ostankov organskih odpadkov. Do sredine septembra smo izvedli tri delavnice, prvo že v maju na OŠ Kolezija v Ljubljani.
Priprava kompostnikov na OŠ Šentvid
Sama delavnica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu naša strokovnjakinja seznani in poduči udeležence o vseh pomembnih vidikih kompostiranja. Med predavanjem se prisotni seznanijo z zgodovino kompostiranja, ki sega v čas prvih civilizacij, z različnimi oblikami kompostiranja, s preprostimi in modernimi kompostniki ipd.
Po osvojenem teoretičnem delu sledi praktični, kjer udeleženci pod budnim očesom sodelavk ITR svoje znanje uporabijo v praksi. Šoli oziroma vrtcu, ki gosti delavnico, ITR podari dva lesena kompostnika. Naloga gostitelja pa je, da do izvedbe delavnice priskrbi vse potrebne materiale za sestavo zdravega komposta, kar pomeni zlasti zadostno količino vej in vejic, odpadlega listja, pokošene trave, sena, slame, ustrezne organske odpadke, nekaj zemlje in po možnosti tudi primeren hlevski gnoj in malo lesnega pepela.
Pred postavitvijo kompostnika določimo, kateri del vrta je zanj najbolj primeren in zakaj je tako. Nato udeleženci ugotovijo, katerih zbranih materialov je več, zelenih (npr. organskih odpadkov …) ali rjavih (npr. sena, slame …), saj je pri kompostu potrebno poskrbeti za pravilno razmerje med dušikom in ogljikom, pa tudi za ustrezno vlažnost. Udeleženci hitro napolnijo kompostnik. Ob tem tudi opazijo, kako hitro se porabi ves pripravljeni material, saj se kompost že pri pripravi dosti sesede, skozi čas pa se bo še bolj, zato ga je potrebno kasneje tudi dopolniti. Ker vsi udeleženci aktivno sodelujejo pri sestavljanju komposta, bodo pridobljeno znanje lažje prenesli na ostali pedagoški in strokovni kader v svoji ustanovi ter seveda na vse otroke/učence/dijake, ki bodo tudi svoje bližnje ozaveščali o pomembnosti kompostiranja.
Udeleženci delavnice kompostiranje na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju
Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi lahko s pravilnim kompostiranjem rešijo kar nekaj težav v svoji ustanovi, saj lahko na kompost odložijo surove organske odpadke iz priprave in ostankov hrane, odvržejo nanj pokošeno travo, odpadlo listje … in z zrelim kompostom naslednje leto pognojijo pridelke na šolskem/vrtčevskem ekovrtu.
Sam kompostnik pa je tudi privlačen učni pripomoček pri nazorni razlagi razpadanja organskih materialov, nastanka nove prsti in kroženju snovi – krožnem gospodarstvu. Lastno kompostiranje organskih odpadkov je tudi prispevek k zmanjševanju podnebnih sprememb in k ekonomiki vrtnarjenja, saj odpade transport odpadkov v kompostarno, odpade pa tudi vsa (plastična) embalaža in stroški nabave komercialnih kompostov oziroma gnojil.
Besedilo in fotografije: Sanja Blagojević, ITR.
SL 
EN