Prispevek NVO k Akcijskima načrtoma za ekološko kmetijstvo


Prispevek NVO k akcijskima načrtoma za EK

Projekt “Prispevek NVO k akcijskima načrtoma za ekološko kmetijstvo (EU in nacionalni)” 

Namen projekta ITR »Prispevek nevladnih organizacij k Akcijskima načrtoma za ekološko kmetijstvo (EU in nacionalni)« (januar 2004 – junij 2005) je slovenskim nevladnim organizacijam omogočiti, da lahko na koordiniran način prispevajo k oblikovanju razvojnih dokumentov za ekološko kmetijstvo. Za projekt smo pridobili finančno podporo Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Urada vlade za informiranje in Ministrstva za okolje in prostor.


Kaj je akcijski načrt za ekološko kmetijstvo?

KAJ JE AKCIJSKI NAČRT ZA EKOLOŠKO KMETIJSTVO (kratko: ANEK)?

Akcijski načrt je program za uresničitev časovno opredeljenih strateških ciljev na nekem področju. Ekološko kmetijstvo postaja vse pomembnejše, zato so različne države že pred leti pripravile in začele izvajati nacionalne akcijske načrte za razvoj ekokmetijstva. Med prvimi je bila Danska (prvi ANEK l. 1995, drugi l. 1999, danes pa izvajajo že 3. del – posebne strategije. Zelo obširen nacionalni program razvoja ekokmetijstva izvaja tudi Nemčija.

Oktobra l. 2004 je bil ANEK sprejet tudi na ravni Evropske unije. Svet kmetijskih ministrov EU je potrdil»Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo in ekoživila«, ki ga je po treh letih dela pripravila Evropska komisija (glej ANEK EU).

Tudi slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenovalo strokovno skupino za pripravo nacionalnega »Akcijskega načrta dolgoročnega razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji«. Skupina je začela z delom januarja 2004, novembra l. 2005,  ga je potrdila vlada RS.

V pripravo nacionalnega akcijskega načrta in v komentiranje evropskega smo se dejavno vključili tudi na Inštitutu za trajnostni razvoj: projekt »Prispevek nevladnih organizacij k Akcijskima načrtoma za ekološko kmetijstvo (EU in nacionalni)«, ter z evropskim raziskovalnim projektom »Nadaljnji razvoj politike ekološkega kmetijstva v Evropi, s posebnim poudarkom na širitvi EU«. Smo pa tudi partner v novem evropskem raziskovalnem projektu, ki raziskuje uspešnost izvajanja ANEK-ov.

Zakaj ANEK za Slovenijo?

Strategija razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji in akcijski načrt sta zaradi značilnosti ekološkega kmetijstva nacionalnega pomena in presegata interese kmetijskega sektorja. Slovenija namenja proračunska sredstva za okoljska plačila ekološkim kmetijam od l. 1999 dalje, od l. 2001 v okviru Kmetijsko okoljskega programa z večinskim sofinanciranjem EU. Vendar pa, kot kažejo naše (ITR) raziskave in rezultati delavnic, potenciali – ekonomski, socialni in okoljski – za ekokmetijstvo v Sloveniji še zdaleč niso izkoriščeni, zato je kakovosten načrt za nadaljnji razvoj izjemnega pomena.

  1. Evropski akcijski načrt za ekološko kmetijstvo in ekoživila (glej ANEK EU)
  2. Akcijski načrt dolgoročnega razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji (ANEK Slovenija, Priloga 1)
  3. Projekt »Prispevek nevladnih organizacij k Akcijskima načrtoma za ekološko kmetijstvo (EU in nacionalni)«

Posebno delavnico z analizo SWOT in oblikovanjem predlogov ukrepov pa smo izvedli tudi v okviru raziskovalnega projekta EUCEEOFP, in sicer za izbrane strokovnjake, predstavnike ministrstev, kmetijsko gozdarske zbornice in nevladnih organizacij. Na Inštitutu za trajnostni razvoj namreč od l. 2003 raziskujemo različne vidike ekološkega kmetijstva v triletnem evropskem raziskovalnem projektu »Nadaljnji razvoj politike ekološkega kmetijstva v Evropi, s posebnim poudarkom na širitvi EU« (glejEUCEEOFP), lani pa smo opravili tudi raziskavo o stanju in tržnih potencialih za slovenske ekološke kmetije oz. ekoživila v slovenskem raziskovalnem projektu.

Na osnovi opisanega tega dela smo oblikovali vrsto sklepov in priporočil, ki smo jih sproti posredovali tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi jih lahko upoštevalo pri pripravi nacionalnega akcijskega načrta.


Dejavnosti projekta

Najpomembnejše dejavnosti projekta so:

  • moderirane tematske delavnice za NVO;
  • oblikovanje poročil, sklepov in predlogov na osnovi rezultatov delavnic;
  •  posredovanje sklepov in predlogov na MKGP (nacionalni ANEK);
  • vključevanje v razpravo o evropskem ANEK: organizacija posvetovanja NVO ter oblikovanje pripomb in mnenj na dokumente EU prek MKGP (kot mnenje NVO) in prek IFOAM EU in EEB;
  • spodbuditev in promocija javne razprave o strategiji in ANEK za ekološko kmetijstvo v Sloveniji z objavami rezultatov projekta ter prevodi evropskih dokumentov v medijih in na spletu;
  • organizacija posveta o dolgoročnem razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji, 19. maj 2005, Državni svet RS.

Izvedli smo pet delavnic za predstavnike nevladnih organizacij (kmetijskih, okoljskih, potrošniških idr.) in njihove strokovnjake – poznavalce ekološkega kmetijstva, na katerih smo ugotavljali:

  • trenutno stanje sektorja ekološkega kmetijstva v Sloveniji, kje so največje potrebe po spremembah in kje so razvojne prednosti ter priložnosti (analiza SWOT);
  • kakšne cilje si nevladne organizacije (NVO) želimo zastaviti v zvezi z razvojem ekološkega kmetijstva pri nas;
  • kakšne ukrepe NVO predlagamo v okviru akcijskega načrta;
  • kje NVO želimo in zmoremo prispevati k izvajanju ukrepov akcijskega načrta, idr.


ANEK EU

ZGODOVINA

Leta 2001 je takratna danska ministrica za kmetijstvo Ritt Bjeregaard v Copenhagnu organizirala konferenco, posvečeno razvoju evropskega ekološkega kmetijstva in ekoživil. Na njej je poleg predstavnikov ekoloških kmetov, potrošnikov, nevladnih organizacij, Evropske komisije idr. sodelovalo tudi več evropskih kmetijskih ministrov. Julija 2001 je nato svet kmetijskih ministrov EU sprejel sklep, v katerem je Evropsko komisijo pozval, daj preuči možnosti za evropski akcijski načrt za ekološko kmetijstvo.

Evropska komisija je z delom začela še v istem letu; za podporo procesu oblikovanja ANEK je imenovala je tudi skupino neodvisnih strokovnjakov. Njena članica je bila kot edina udeleženka iz tedanjih držav kandidatk za članstvo v EU tudi Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, Ljubljana. Evropska komisija je osnutek ANEK pripravila konec l. 2003, v januarju 2004 pa je v Bruslju organizirala javno predstavitev in diskusijo o predlogu. Dokončni ANEK je bil sprejet oktobra 2004, ko ga je potrdil Svet kmetijskih ministrov EU.

DOKUMENT

Na ITR smo pripravili prevod dokumenta SPOROČILA EVROPSKE KOMISIJE MINISTRSKEMU SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU: Evropski Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo. Za prevod kliknite tu: Sporočilo EK.

Celoten akcijski načrt skupaj z opisom stanja in argumentacijo je dostopen na spletni strani Evropske komisije, Direktorata za kmetijstvo.

Dokument so vsi deležniki (nacionalna ministrstva, nevladne organizacije …) v splošnem sicer pozdravili, očitajo pa mu pomanjkanje bolj jasnih strateških ciljev, premajhno ambicioznost in predvsem to, da ne predvideva posebnih sredstev za izvajanje.


Rezultati projekta

Predlogi ukrepov in dejavnosti za slovenski akcijski načrt za ekološko kmetijstvo

Kratek povzetek stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji

Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji – celoten dokument

Povzetek rezultatov delavnic kot priprava za posvet 19.5.2005:

  • Ocene SWOT za ekokmetijski sektor in ukrepe kmetijske politike;
  • Končni seznam prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj (SWOT) za ekokmetijski sektor in ukrepe kmetijske politike.

Posvet o dolgoročnem razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji, 19. maj 2005, Državni svet RS:


Comments are closed