Lizbonska pogodba


Lizbonska pogodba ter trajnostni razvoj in varstvo okolja

Lizbonska (reformna) pogodba

Evropska unija po večletnem pripravljalnem obdobju za dogovor o novi ureditvi ni dobila svoje ustave, kot je bilo najprej zamišljeno s Pogodbo o ustavi za Evropo, temveč reformno pogodbo, ki spreminja dosedanje pogodbe Evropske unije. Voditelji držav članic Evropske unije so 19. oktobra 2007 v Lizboni dosegli dogovor o reformni pogodbi), ki naj bi Uniji omogočila učinkovito delovanje in okrepila njeno vlogo v svetu. Lizbonska pogodba naj bi začela veljati pred volitvami v Evropski parlament junija 2009.
Slovenija je Lizbonsko pogodbo ratificirala v državnem zboru in sicer 29. januarja, kar jo po času potrditve uvršča med prve države članice.
Vendar pa Lizbonska pogodba ne bo začela veljati s 1. 1. 2009 in verjetno tudi ne pred evropskimi parlamentarnimi volitvami. Irci so namreč na referendumu glasovali proti potrditvi pogodbe. Rešitve za nastale razmere zaenkrat še ni.


Povzetek projekta

»VLOGA REFORMNE POGODBE EU PRI UVELJAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA KOT VODILNE RAZVOJNE PARADIGME EU: STANJE IN POTREBE«

 

I. Informiranje
Eden najpomembnejših ciljev projekta je informiranje o Lizbonski pogodbi in njenih okoljskih vidikih. Informacije so zbrane v spletnem info paketu, ki ga sestavlja:
a) Prevod priročnika »Lizbonska pogodba: 10 razumljivih povzetkov«, ki ga je izdala Fundacija Roberta Schumana (Pariz/Bruselj). Priročnik omogoča dober pregled reformne pogodbe in poudarja novosti in napredek, ki ga ta prinaša glede demokratizacije in delitev pristojnosti. V slovenščini smo pripravili celotno glavno besedilo – vseh 10 povzetkov, Dodatek 1 in 2 ter uvodno besedilo v Dodatka 3 in 4. Priročnik obsega 28 strani v slovenskem prevodu in 20 strani dodatkov v angleškem jeziku.
b) Z EEB smo pripravili »Analizo Lizbonske pogodbe z vidika koristi za varstvo okolja«. V njej so smo identificirali člene, ki se neposredno nanašajo na varstvo okolja in trajnostni razvoj, ter ugotovili, ali v primerjavi s prejšnjimi pogodbami pomenijo napredek ali morda korak nazaj. Poleg tega smo identificirali tudi člene, ki so povezani z demokratizacijo odločanja v EU ter z močjo državljanov in civilne družbe, in so zato posredno zelo pomembni tudi za varstvo okolja in trajnostni razvoj. Analiza obsega 9 strani.
c) Tretji del info paketa je zbirka zanimivih spletnih povezav o Lizbonski pogodbi na splošno in o okoljskih vidikih pogodbe.
Informacijski paket je na voljo v elektronski obliki na spletni strani projekta.
Izvajalce projekta je irski »ne« postavil pred dejstvo, da je Lizbonska pogodba postala mnogo manj aktualna, kot bi bila, če bi začela veljati s 1.1.2009, kot je bilo pričakovano. Zato smo z dejavnostmi začeli kasneje in s prilagoditvijo na nepričakovane razmere. Glavna prilagoditev je bila izvedba dodatne dejavnosti – anketiranje NVO in aktualizacija posveta z vzpostavitvijo povezave z aktualno problematiko, ki skrbi NVO.

II.Sodelovanje v evropskih mrežnih povezavah
Del projekta je bilo spremljanje dejavnosti evropskih mrežnih organizacij in aktivno vključevanje v njihove dejavnosti v zvezi s temo projekta. Pri tem smo sodelovali zlasti EEB – Evropskim okoljskim birojem, največjo evropsko krovno okoljsko organizacijo.


III. Ugotavljanje poznavanja Lizbonske pogodbe in interesa zanjo na strani slovenskih okoljskih NVO

Zaradi novo nastalih razmer po irski zavrnitvi pogodbe nas je zanimalo, koliko okoljske NVO pogodbo sploh poznajo, in pa, če bi jih bolj zanimala v primeru, da bi prepoznali njeno povezavo med aktualno problematiko in možnim reševanjem le-te v prihodnosti, če/ko bi pogodba začela veljati.
Oblikovali smo kratek vprašalnik, da bi ugotovili poznavanje pogodbe in interes zanjo med okoljskimi NVO. V sodelovanju Inštitutom za elektronsko participacijo je bila anketa objavljena na spletnih straneh v obliki, ki omogoča interaktivno izpolnjevanje.

IV. Organizacija razprave
Je potekala v obliki posveta. Ker gre za zelo specifično temo, o kateri večina slovenskih NVO ne ve veliko (kot je pokazala tudi naša anketa), smo vprašanje Lizbonske pogodbe povezali z aktualno temo, s katero se po naših ocenah ukvarja oziroma zelo zanima kakih 30 okoljskih NVO. Tudi anketa je pokazala, da bi jih Lizbonska pogodba v tej povezavi bolj zanimala. Gre za vprašanje uporabe gensko spremenjenih rastlin oz. organizmov (GSO) v kmetijstvu in hrani.
Večinsko mnenje v Sloveniji (tako kot v Evropi) nasprotuje uvajanju GSO v kmetijstvo in hrano, mnenja odločevalcev (ministri, Evropska komisija…) pa so različna. Rezultat je stanje, kjer pri vprašanjih GSO najpogosteje ne pride do jasne opredelitve Sveta oziroma do sprejema sklepa, tako da v tem primeru odločitev sprejme Komisija. Državljani EU in še zlasti organizacije civilne družbe to ocenjujemo kot velik demokratični primanjkljaj, in se čutimo nemočne.
Posvet je zato obravnaval samo Lizbonsko pogodbo – bistvene značilnosti, okoljske vidike ter moč državljanov v okviru Lizbonske pogodbe.
Posvet je potekal 29. oktobra 2008 v Okoljskem centru v Ljubljani.
Na osnovi razprave na posvetu smo oblikovali kratka priporočila oziroma predloge slovenskih okoljskih NVO za delo evropskih okoljskih mrežnih organizacij.



Info paket o Lizbonski pogodbi in vidikih varstva okolja

Informacijski paket je sestavljen iz:


Posvet

thumbnail of Vabilo_RefPogInTRajRazvoj_okt2008_zaOBJAVO (4)

vabilo


 

Comments are closed